Domača stranRadio Vatikan
Radio Vatikan   
Drugi jeziki  

     Domača stran > Cerkev >  2013-05-07 12:31:59
A+ A- Natisni stran



Razmišljanje p. Kowalczyka o veri: Kristusov sestop v predpekel



VATIKAN (torek, 7. maj 2013, RV) – Šel v predpekel: ob teh besedah naše veroizpovedi se danes zaustavlja razmišljanje p. Dariusza Kowalczyka, predavatelja dogmatične teologije na Papeški univerzi Gregoriana. Cikel njegovih meditacij nas na Radiu Vatikan spremlja ob torkih skozi vse leto vere. Gre za pobudo, ki je odgovor na vabilo Benedikta XVI., naj beremo Katekizem katoliške Cerkve.

Apostolska veroizpoved govori o Kristusovem sestopu v predpekel. Kako moramo razumeti to trditev? Katekizem pravi, da predvsem pomeni, da je »Jezus okusil smrt kakor vsi ljudje«. Bog je torej resnično vse do konca solidaren s človekom. Jezus ne le izkusi trpljenja umiranja, ampak tudi odide med mrtve, ki so prikrajšani za pogled na Boga.

Nekateri sodobni teologi v Kristusovem sestopu v predpekel želijo videti vrhunec kenosis, to je izničenja Božjega Sina. Jezus na križu trpi, a je še vedno dejaven, medtem ko naj bi med spustom v predpekel izkusil radikalno pasivnost trpljenja in smrti. Na ta način naj bi postal še bližji grešniku, da bi ga tako »vznemiril« in iztrgal iz peklenske samote.

Katekizem pa sledi tradicionalnemu cerkvenemu nauku in govori o Jezusu, ki se spusti v predpekel, kot o zmagoslavnem Odrešeniku, ki oznanja veselo novico umrlim. Neka starodavna homilija omenja Jezusa, ki v predpeklu kliče človeka: »Predrami se, ki spiš, saj te nisem zato ustvaril, da bi životaril vklenjen v predpeklu. Vstani od mrtvih, jaz sem življenje mrtvih.«

Katekizem tudi natančno opredeljuje, da »Jezus ni šel v predpekel, da bi tam rešil pogubljene, niti da bi uničil pekel pogubljenja, temveč da bi osvobodil pravične«. Bog namreč deluje, da bi odrešil vse ljudi, vendar pa ne more prisiliti človeka, da bi sprejel njegovo usmiljenje. Cerkev uči, da oseba, kar pomeni vsako svobodno ustvarjeno bitje, lahko reče Bogu »ne«, zavestno in na dokončen način. Pogubljenje je zato v resnici nekakšna samoobsodba.

Paradoksno naj bi bil tudi pekel znamenje Božje ljubezni. Tiste ponižne ljubezni, ki zagrizenega grešnika v njegovi hudobnosti ne uniči, temveč mu dovoli, da živi v skladu z lastnimi odločitvami.

Audio: RealAudioMP3




Delite





Kdo smo Urnik programov Piši nam Produkcija RV Povezave Drugi jeziki Sveti sedež Mesto Vatikan Papeževe bogoslužne slovesnosti
Vse vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene ©. Webmaster / Credits / Pravni pogoji / Obvestila