Domača stranRadio Vatikan
Radio Vatikan   
Drugi jeziki  

     Domača stran > Cerkev >  2013-06-22 13:32:08
A+ A- Natisni stran



Duhovne misli Benedikta XVI. za 12. nedeljo med letom



V evangeliju današnje nedelje Gospod sprašuje svoje učence: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« (Lk 9,20). Na to vprašanje je apostol Peter takoj odgovoril: »Ti si Kristus, Božji Maziljenec« (prim. Lk 9,20) ter s tem šel onkraj svetnih mnenj, po katerih naj bi bil Jezus eden od prerokov. Sv. Ambrož pravi, da je Peter s to izpovedjo vere »zaobjel obenem vse stvari, saj je izrazil tako Mesijevo naravo kakor tudi ime« (Exp. in Lucam VI, 93, CCL 14, 207). Jezus je ob tej izpovedi vere ponovno povabil Petra in druge učence, naj hodijo za njim po zahtevni poti ljubezni vse do križa. Tudi nam, ki lahko spoznavamo Gospoda po veri v njegovo Besedo in zakramente, Jezus predlaga naj vsak dan hodimo za njim ter nas spominja, da je za to, da smo njegovi učenci, potrebno prisvojiti si moč njegovega križa, ki je višek naših dobrin ter venec našega upanja.

Sveti Maksim Spoznavalec pravi, da je »razpoznavno znamenje moči našega Gospoda Jezusa Kristusa križ, ki ga je nesel na svojih ramah« (Ambiguum 32, PG 91, 1284 C). Vsem je namreč rekel: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj!« (Lk 9,23). Vzeti križ, pomeni, prizadevati si premagati greh, ki ovira pot k Bogu, pomeni vsak dan sprejeti Gospodovo voljo ter pomnožiti vero predvsem v času problemov, težav in trpljenja. Sveta karmeličanka Edith Stein je to izpričala v času preganjanja. Tako je leta 1938 pisala iz kölnskega karmela: »Danes razumem... kaj pomeni biti Gospodova nevesta v znamenju križa, čeprav se tega v celoti ne bo dalo nikoli razumeti, ker je pač skrivnost... Bolj ko se dela tema okoli nas, bolj moramo odpreti srce svetlobi, ki prihaja od zgoraj.« Tudi v današnjem času so po svetu številni kristjani, ki iz ljubezni do Boga sprejmejo vsak dan križ vsakdanjih preizkušenj ali pa tudi takih, ki jih povzroča nečloveškost drugih. Za takšne preizkušnje je včasih potreben pogum tudi za skrajno žrtev. Gospod naj podari vsakemu od nas, da bomo vedno polagali svoje trdno upanje vanj, prepričani, da bomo v hoji za Njim, prispeli, noseč svoj križ z Njim, v svetlobo vstajenja.

Današnji evangelij nam pa tudi predstavlja pomemben trenutek Jezusove poti, na kateri vpraša svoje učence, kaj ljudje mislijo o njem ter kaj pravijo oni sami o njem. Peter je v imenu dvanajsterih odgovoril z izpovedjo vere, ki se bistveno razlikuje od mnenja množice o Jezusu. On namreč zatrdi: »Ti si Kristus, Bog« (prim. Lk 9,20). Od kot prihaja to dejanje vere? Če se vrnemo na začetek evangeljskega odlomka, bomo ugotovili, da je Petrova izpoved vere povezana s trenutkom molitve: »Ko je nekoč na samem molil, so bili z njim učenci in vprašal jih je...« (Lk 9,18). Učenci so bili torej vključeni v ta edinstveni trenutek, ko je Jezus bil z Očetom in je govoril z Njim. Na ta način jim je bilo dano videti Učitelja v njegovi intimnosti Sina, jim je bilo dano videti to, kar drugi ne vidijo. Iz 'biti z Njim' v molitvi, izhaja namreč spoznanje, ki gre onkraj mnenj ljudi in pride do globlje Jezusove identitete, do resnice.

Audio: RealAudioMP3




Delite





Kdo smo Urnik programov Piši nam Produkcija RV Povezave Drugi jeziki Sveti sedež Mesto Vatikan Papeževe bogoslužne slovesnosti
Vse vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene ©. Webmaster / Credits / Pravni pogoji / Obvestila