Domača stranRadio Vatikan
Radio Vatikan   
Drugi jeziki  

     Domača stran > Cerkev >  2013-09-21 14:11:21
A+ A- Natisni stran



Duhovne misli Benedikta XVI. za 25. nedeljo med letom



Na tematiko o pravilni uporabi zemeljskih dobrin je v teh nedeljah evangelist Luka na različne načine usmiril našo pozornost. S pripovedjo prilike o krivičnem, a dokaj zvitem oskrbniku, je Jezus poučeval svoje učence, kakšen je najboljši način uporabe denarja in materialnih dobrin, torej ta, da ga delimo z ubogimi ter si s tem pridobimo njihovo prijateljstvo za Nebeško kraljestvo. „Naredite si prijatelje s krivičnim mamonom“ pravi Jezus, da vas sprejmejo v večna bivališča, ko ta propade“ (Lk 16,9). Denar sam po sebi ni krivičen, vendar pa lahko bolj kakor katera koli stvar zapre človeka v splepo sebičnost. Gre torej zato, da izvajamo neke vrste 'spreobrnitev' ekonomskih dobrin. Namesto, da bi jih uporabljali samo za lastne potrebe, je potrebno misliti tudi na potrebe ubogih ter s tem posnemati Kristusa samega, ki je, kot piše sv. Pavel, „bil bogat, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.“ (2Kor 8,9). Zdi se paradoksalno, saj nas Kristus ni obogatil s svojim bogastvom, temveč s svojim uboštvom, torej s svojo ljubeznijo, ki ga je gnala, da se nam je popolnoma dal.

Tukaj je možno odpreti široko in zapleteno področje razmišljanj o tematiki bogastva in uboštva, tudi na svetovnem nivoju, kjer se soočata dve ekonomski logiki in sicer logika dobička ter tista o pravični razdelitvi dobrin, ki pa si nista v nasprotju ena z drugo, dokler je njun odnos prav urejen. Katoliški družbeni nauk je vedno poudarjal, da je prednostna pravična razdelitev dobrin. Dobiček je seveda, do prave mere, potrebne za ekonomski razvoj, legitimen. Janez Pavel II. je v svoji okrožnici Centesimus annus takole zapisal: „sodobna ekonomija podjetništva prinaša pozitivne vidike, katerih osnova je svoboda osebe, ki se izraža tudi na ekonomskem področju tako, kot na drugih področjih“ (št. 32). Kljub vsemu pa dodaja, da kapitalizem ni edini veljaven način ekonomskega organiziranja (prim. št. 35).

Kritični stanji lakote in ekologije vedno bolj jasno razkrivata, da prekomerna logika zaslužka povečuje nesorazmerje med bogatimi in revnimi ter povečuje uničujoče izkoriščanje planeta. Ko pa začne prevladovati logika delitve z drugimi ter logika solidarnosti, je mogoče to obrniti v smer pravičnega in trajnostnega razvoja.

Sveta Marija, ki v Magnifikatu naznanja, da je Gospod 'lačne napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne' (Lk 1,53), naj kristjanom pomaga, da bodo z evangeljsko modrostjo ter velikodušno solidarnostjo uporabljali zemeljske dobrine ter naj navdihuje voditeljem in ekonomistom dalnoglede strategije, ki podpirajo pristen razvoj vseh ljudstev.

Audio: RealAudioMP3




Delite





Kdo smo Urnik programov Piši nam Produkcija RV Povezave Drugi jeziki Sveti sedež Mesto Vatikan Papeževe bogoslužne slovesnosti
Vse vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene ©. Webmaster / Credits / Pravni pogoji / Obvestila