Domača stranRadio Vatikan
Radio Vatikan   
Drugi jeziki  

     Domača stran > Apostolska potovanja >  2013-10-05 16:52:18
A+ A- Natisni stran



Papež klarisam: Ti dve stvari sem vam hotel reči: kontemplacija vedno z Jezusom Bogom in Človekom ter življenje v skupnosti vedno z velikodušnim srcem



ASSISI (petek, 4. oktober 2013, RV) – Po srečanju z duhovniki, posvečenimi osebami in člani pastoralnih svetov asiške škofije se je papež Frančišek napotil v baziliko sv. Klare, kjer se je srečal s klarisami. Najprej je v kripti bazilike počastil Klarine posmrtne ostanke, nato pa se je v tihi molitvi zaustavil v korovski kapeli pred Križanim iz sv. Damijana.

Papež Frančišek se je v govoru klarisam zahvalil za gostoljubnost ter za njihovo molitev za Cerkev. »Ko sestra posveti Gospodu v klavzuri vse svoje življenje, pride do spremembe, ki je ne moremo popolnoma razumeti. Običajno mislimo, da ta sestra postane izolirana, sama z Absolutnim, sama z Bogom, da živi asketsko, spokorno življenje. Toda to ni pot katoliške klavzurne sestre. Pot gre namreč preko Jezusa Kristusa. Jezus Kristus je središče vašega življenja, vaše spokornosti, vašega skupnostnega življenja, vaše molitve in tudi univerzalnosti molitve. Na tej poti se zgodi nasprotno od tega, kar bi morda kdo mislil, da se postane asketska sestra v klavzuri. Ko namreč sestra hodi po poti zrenja (kontemplacije) Jezusa Kristusa, molitve in spokornosti skupaj z Jezusom Kristusom, postaja zelo človeška. Sestre v klavzuri so poklicane, da so zelo človeške, tako kot Mati Cerkev, človeške, da razumejo stvari življenja, da so osebe, ki razuemejo človeške probleme, ki znajo odpuščati, ki znajo za vsako osebo prositi Gospoda. Do vaše človeškosti se pride po učlovečenju Besede, po poti Jezusa Kristusa. In kakšno je znamenje takό človeške sestre? Veselje, ko je navzoče veselje. Razžalosti me, ko srečam sestre, ki niso vesele. Morda se nasmeshnejo..., toda ne z nasmehom veselja, tistega veselja, ki prihaja iz notranjosti. Danes pri maši, ko sem govoril o Križanem, sem rekel, da ga je Frančišek zrl kot tistega, ki ima odprte oči, odprte rane, s krvjo, ki polzi. Vaše zrenje je namreč resničnost. Resničnost Jezusa Kristusa in ne abstraktne ideje«.

Papež je na koncu svojega govora še na kratko spregovoril o življenju v skupnosti. »Odpuščajte, prenašajte se, saj življnje v skupnosti ni lahko... Skrbite za skupno življnje, saj ko je v skupnosti tako, torej družinsko, je Sveti Duh, ki je med vami. To sta dve stvari, ki sem vam ju hotel reči: zrenje (kontemplacija) vedno, vedno z Jezusom, z Jezusom Bogom in Človekom in življenje v skupnosti, vedno z velikodušnim srcem... Znamenje tega je veselje. Za vas prosim ravno to veselje, ki prihaja iz resničnega zrenja ter iz lepega življenja v skupnosti. Hvala. Hvala za gostoljubnost«. Ob tem so sestre zaploskale.

Audio: RealAudioMP3

Scarica Adobe Flash Player




Delite





Kdo smo Urnik programov Piši nam Produkcija RV Povezave Drugi jeziki Sveti sedež Mesto Vatikan Papeževe bogoslužne slovesnosti
Vse vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene ©. Webmaster / Credits / Pravni pogoji / Obvestila