Domača stranRadio Vatikan
Radio Vatikan   
Drugi jeziki  

     Domača stran > Cerkev >  2013-10-10 13:08:21
A+ A- Natisni stran



Msgr. Andrej Glavan koroškim duhovnikom predstavil lik njihovega rojaka škofa Gregorija Rožmana preko njegovega gesla: Teža križa in plačilo



LJUBLJANA (četrtek, 10. oktober 2013, RV) – Duhovniki Sodalitete z avstrijske Koroške so danes, v četrtek, 10. oktobra 2013, poromali na grob škofa Gregorija Rožmana v stolno cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani. Ob 11.00 je somaševanje okoli tridesetih duhovnikov vodil novomeški škof in administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan, ki je med homilijo predstavil lik ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana.


Teža križa in plačilo
Homilija msgr. Andreja Glavana
Spoštovani duhovniki, tako domači, s Koroške, dragi romarji na grob ljubljanskega škofa in vašega koroškega rojaka dr. Gregorija Rožmana. Pred enim letom tam v jeseni sem bil nekaj dni v Lemontu v ZDA. V tistih dneh sem z dvema bogoslovcema večkrat obiskal Rožmanov grob. Nisem si mislil, da se bo letos že vrnil v svojo nekdanjo stolnico.

Danes je 93. obletnica usodnega koroškega plebiscita, ki je velik del slovenske Koroške odtrgal od ostalega slovenskega ozemlja. Prav zaradi tedanjih tragičnih dogodkov je dr. Gregorij Rožman kot slovenski rodoljub, sicer profesor v celovškem bogoslovju, veliko trpel. Doživel je poniževanja, ropanje, skrunjenje cerkva in tabernakljev. Takrat je postal prvikrat preganjanec in begunec. Začel se je njegov križev pot, ki ga je pozneje, ko je bil imenovan za ljubljanskega škofa, strnil v škofovsko geslo: Teža križa in plačilo. Ta križev pot se je končal pred skoraj 54 leti 16. novembra 1959, ko je v clevelandski bolnišnici prenehalo biti njegovo izmučeno srce. Tudi v njegovem škofovskem grbu so tri vrtnice s tremi trni. Že z grbom je morda želel povedati, da bo njegovo življenje: ljubezen in trpljenje.

Koroško in svoje rojake, zlasti duhovnike, je imel v srcu vse življenje. Že na dan škofovskega posvečenja so koroški duhovniki povsod imeli prednost. Med obredi v stolnici so zanje bili izbrani prostori tudi ob oltarju novoposvečenca. Tudi po posvečenju so se smeli v škofijskem dvorcu prvi pokloniti svojemu nekdanjemu celovškemu duhovniku. Tinjski prošt Anton Benetek je škofu spregovoril takole: »Mi koroški duhovniki, združeni v Sodaliteti, v bratovščini Srca Jezusovega, ter verniki… še nikoli nismo nikomur tako iskreno čestitali, kakor čestitamo danes Vam,.. gospod škof, ob današnjem škofovskem posvečenju. Vi ste član nove Sodalitete… Tožilo se nam bo po Vas… Domotožje bo tudi Vaš pogled kdaj obrnilo proti vrhovom Karavank. A vsakdanja maša bo tisto dejanje, ki nas bo odslej duhovno združevalo…«

Dragi sobratje! Teža križa in plačilo. Pred dobrim tednom je papež Frančišek govoril pri delavniški maši o križu. Za izhodišče je vzel dnevni evangelij, v katerem je Jezus napovedal svoje trpljenje: »Jezus je bil v času, v katerega sodi pripoved, zelo zaposlen z mnogimi dejavnostmi in vsi so se čudili stvarem, ki jih je delal. Bil je ‘leader’ tistega trenutka. Vsa Judeja, Galileja, Samarija so govorile o njem. In Jezus je učencem, morda v trenutku, ko so se tega veselili, rekel: ‘Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo moral veliko trpeti in biti zavržen po starešinah’. V trenutku zmagoslavja na nek način napove svoje trpljenje. Vendar so bili apostoli tako prevzeti od prazničnega ozračja, da ‘niso razumeli te besede, bila jim je prikrita…’. Evangelij pravi ‘bali so se ga vprašati o tej stvari’ (Lk 9,45). Bolje je ne govoriti o tem. Bolje je ne vedeti resnice. Bali so se križa. A ni odrešenja brez križa, ni plodnega apostolskega dela brez križa.«

Škof dr. Gregorij Rožman se je tega dobra zavedal, zato svojih vernikov ni le neutrudno spremljal, zanje delal, molil, ampak predvsem trpel. Škof Rožman je ljubeče sledil svojemu Odrešeniku tudi v trpljenju. Potem, ko je Vrhovno sodišče RS sodbo Vojaškega sodišča iz leta 1946, ki je bila sprejeta ob škofovi odsotnosti, razveljavilo in jo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v ponovno sojenje, je le-to leta 2009 kazenski postopek ustavilo. Tako je bil opran vsake krivde in zdaj počiva v svoji stolnici. Naj za nas, ki še potujemo proti večni in pravi domovini, prosi pri Bogu, da bomo vztrajali v veri, ostali zvesti Jezusu Kristusu v Katoliški Cerkvi in svojemu poslanstvu tudi v preizkušnjeh in trpljenju. Amen

Audio celotne homilije: RealAudioMP3




Delite





Kdo smo Urnik programov Piši nam Produkcija RV Povezave Drugi jeziki Sveti sedež Mesto Vatikan Papeževe bogoslužne slovesnosti
Vse vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene ©. Webmaster / Credits / Pravni pogoji / Obvestila