Domača stranRadio Vatikan
Radio Vatikan   
Drugi jeziki  

     Domača stran > Cerkev >  2013-12-01 13:43:20
A+ A- Natisni stran



S papežem Frančiškom skozi minuli teden



VATIKAN (nedelja, 1. december 2013, RV) – »Znotraj nas je močan instinkt, ki nam pravi, da se naše življenje ne konča s smrtjo.« Tako je dejal papež Frančišek v sredo med splošno avdienco. Katehezo je namenil zadnjemu delu veroizpovedi, kjer trdimo: »Verujem vstajenje mesa.« Podrobneje je pojasnil, kaj za kristjane pomeni »umreti v Kristusu«.

Živeti in umreti z Jezusom
»Če živimo združeni z Jezusom in njemu zvesti, bomo zmožni z upanjem in vedrino pristopiti tudi k prehodu smrti.« Oseba bo umrla tako, kot je živela. Če je moje življenje bilo hoja z Gospodom, v zaupanju v njegovo neizmerno usmiljenje, bom pripravljen sprejeti zadnji trenutek svojega zemeljskega bivanja kot dokončno in zaupno izročitev v dobre roke, v pričakovanju zrenja njegovega obraza iz obličja v obličje. In to je po papeževih besedah nekaj najlepšega, kar se nam lahko zgodi: motriti iz obličja v obličje tisti čudoviti Gospodov obraz. A videti ga takšnega, kot je: lep, poln svetlobe, ljubezni in nežnosti. »Na smrt se pripravim tako, da sem blizu Jezusu: z molitvijo, v zakramentih in tudi z dejavno ljubeznijo.«

Medverski dialog ni odpoved lastni identiteti
»Dialogizirati ne pomeni odpovedati se lastni identiteti, ko gremo naproti drugemu, niti pristajati na kompromise glede vere in krščanske morale,« je Frančišek povedal udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za medverski dialog. Resnična odprtost pomeni ohraniti trdnost v lastnih prepričanjih, z jasno in radostno identiteto, ki je ravno zato odprta za razumevanje razlogov od drugega, zmožna spoštljivih človeških odnosov, prepričana, da je srečanje z nekom, ki je različen od nas, lahko priložnost za rast v bratstvu, obogatitev in pričevanje. »Iz tega razloga se medverski dialog in evangelizacija ne izključujeta, ampak se obojestransko hranita. Ničesar ne vsiljujemo, ne uporabljamo nikakršno goljufivo strategijo, da bi pritegnili vernike, temveč pričujemo z veseljem, preprostostjo to, v kar verujemo, in to, kar smo.«

Leto 2015 – leto posvečenega življenja
Sveti oče se je v minulem tednu srečal s člani Zveze generalnih redovnih predstojnikov, v Rimu zbranimi na generalnem zasedanju. Srečanje je potekalo v duhu vprašanj in odgovorov, papež pa je tudi napovedal, da bo leto 2015 leto posvečenega življenja. Glede identitete in poslanstva posvečenih oseb je dejal, da se radikalnost zahteva od vseh kristjanov, a posvečene osebe so poklicane, da Gospoda sledijo na poseben način: »So možje in žene, ki lahko prebudijo svet. Posvečeno življenje je preroštvo. Bog nas prosi, da izstopimo iz gnezda, ki nas obdaja, in se podamo na meje sveta ter se pri tem izogibamo skušnjavi, da bi jih udomačili. To je najkonkretnejši način posnemanja Gospoda.«

Leto vere – ko smo odkrili bistvo krščanske poti
»V tem času milosti, smo lahko ponovno odkrili bistvo krščanske poti, na kateri vera in ljubezen zavzemata prvo mesto. Vera je namreč temelj krščanske izkušnje, ker podpira odločitve in dejanja našega vsakdanjega življenja.« Te besede je papež namenil prostovoljcem, ki so v okviru leta vere pomagali pri organizaciji in izvedbi različnih dogodkov. Kot je dejal, je vera neizčrpna vena celotnega našega delovanja: v družini, na delovnem mestu, v župnijah, s prijatelji, v različnih družbenih okoljih. »Zares moramo skupaj slaviti Gospoda za duhovno silovitost in apostolsko gorečnost, ki sta bili prebujeni z mnogimi pastoralnimi pobudami v teh mesecih, v Rimu in po vseh koncih sveta. Smo pričevalci vere v Kristusa, ki je zmožna ogreti srca in zares postati gonilna moč nove evangelizacije.«

Kristjani v Siriji – naj jim Gospod osuši solze
V minulem tednu se je sveti oče srečal tudi s skupino romarjev ukrajinske grško-katoliške Cerkve, na grob apostola Petra pa so priromali tudi verniki antiohijske grško-melkitske Cerkve ter se prav tako sestali s papežem Frančiškom. V nagovoru slednjih je poudaril, da ni mogoče misliti na Bližnji vzhod brez kristjanov. Spomnil na »brate in sestre v Siriji, ki že dolgo časa trpijo veliko stisko«. »Naj Gospod osuši solze tem svojim otrokom; bližina vse Cerkve naj jih tolaži v bridkosti in jih obvaruje pred obupom,« je dejal. Poudaril je trdnost vere v moč molitve in sprave ter pozval k vzajemnemu spoštovanju med različnimi verskimi izročili, da bi se vsem zagotovila »prihodnost, osnovana na neodtujljivih pravicah osebe, vključno z versko svobodo«. »Vaša Cerkev,« je pripomnil papež, »je stoletja znala mirno sobivati z drugimi verstvi in je poklicana izvrševati bratsko vlogo na Bližnjem vzhodu.«

Kristjan zna živeti trenutek in zna živeti v času
Sklenimo s papeževo mislijo iz ene od jutranjih pridig. Tudi v minulem tednu je namreč papež Frančišek vsako jutro daroval sveto mašo v Domu svete Marte. »Kristjan je moški, je ženska, ki zna živeti trenutek in zna živeti v času. Trenutek je tisto, kar imamo v rokah zdaj: a to ni čas, ta mine! Morda se lahko čutimo gospodarje trenutka, a prevara je verjeti, da smo gospodarji časa: čas ni naš, čas je od Boga! Trenutek je v naših rokah in je tudi stvar naše svobode, kako ga razumeti. Še več: mi lahko postanemo vladarji trenutka, a vladar časa je samo en, en sam Gospod, Jezus Kristus.«

Audio: RealAudioMP3




Delite





Kdo smo Urnik programov Piši nam Produkcija RV Povezave Drugi jeziki Sveti sedež Mesto Vatikan Papeževe bogoslužne slovesnosti
Vse vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene ©. Webmaster / Credits / Pravni pogoji / Obvestila