Domača stranRadio Vatikan
Radio Vatikan   
Drugi jeziki  

     Domača stran > Cerkev >  2014-05-26 11:55:12
A+ A- Natisni stran



200-letnica milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah



BREZJE (sobota 24. maj 2014, RV) – V petek, 23. in v soboto, 24. maja 2014, je potekalo praznovanje 200-letnice nastanka milostne podobe Marije Pomagaj na Brezjah. Poklicali smo p. Robeta Bahčiča OFM, rektorja marijanskega svetišča na Brezjah in ga prosili, da za Radio Vatikan predstavi praznovanje.

Audio: RealAudioMP3


Program praznovanja

Petek, 23. maj 2014
VEČER KRŠČANSKIH SLOVENSKIH KORENIN IN ROMANJE RADIA OGNJIŠČE
18.45 praznična pesem zvonov

19.00 Prve večernice praznika Marije Pomagaj

Veseli del rožnega venca v baziliki

19.45 praznična pesem zvonov

20.00 Prenos milostne podobe k oltarju pred baziliko,
slovesno somaševanje, ki ga vodi provincial frančiškanov p. Stane Zore

audio uvod dr. Robert Bahčič OFM: RealAudioMP3


Homilija p. Staneta Zoreta OFM
Spoštovani romarji, dragi Marijini častilci.
Prišli smo k Mariji Pomagaj, da bi ob 200-letnici njene milostne podobe na Brezjah skupaj z vsemi vernimi rojaki po svetu obhajali večer krščanskih izročil. Ko je mošenjski župnik dr. Urban Ažbe leta 1800 podružnični cerkvi sv. Vida prizidal kapelo in vanjo prinesel podobo Marije Pomagaj, je pokazal, da je globoko poznal srce in vernost slovenskega človeka. Marija Pomagaj je takoj začela privabljati ljudi. V njej so videli priprošnjico, k njej so prihajali kot k materi, častili so jo kot kraljico. Marija Pomagaj je v našem vernem ljudstvu na izrazit način nadaljevala poslanstvo, ki ga je imela v občestvu prve Cerkve. Kakor so se učenci zbirali okoli Marije in molili v pričakovanju Svetega Duha, tako so se naši ljudje zbirali okoli nje v molitvi in v pričakovanju Božjih obiskanj, s katerimi je Bog blagoslavljal naše ljudstvo.

Na poseben način so se okoli nje zgrinjali tisti naši bratje, ki so jih najrazličnejši vzroki pregnali v tujino. Tam je bilo vse drugačno, vse tuje – še kruh je dišal drugače, kakor tisti iz domače peči. Marija Pomagaj pa je ostajala ista. Ko so se po cerkvah in po domovih na vseh celinah zazrli v njeno podobo, so razdalje izginile – z njimi je bila Mati, ob materi niso bili več tujci – bili so doma, bili so ljubljeni in sprejeti. Pomagala jim je ohranjati narodne in krščanske korenine.

Tudi mi se nocoj oziramo vanjo ob prizoru svatbe v Galilejski Kani. Tudi v tem prizoru jo vidimo kot mater, ki skrbi za svoje.

Prva drža, s katero nas nagovarja v našem vsakdanjem življenju, je pozornost. Marija je bila na svatbi, vendar ne pusti, da bi jo dogajanje potegnilo vase, ampak ostane pozorna na vse, kar se dogaja. Zato tudi opazi, da praznovanju grozi, da mu bo zmanjkalo vina.

Njena čuječnost je zgled za nas, kristjane in vse ljudi. Živimo v času in svetu, ki nam ponuja veliko zabave. Na najrazličnejše načine nas zabavna industrija in vsi tisti, ki stojijo za njo, skušajo prepričati, da živimo v sanjskem svetu, v katerem se vse blešči, v katerem je polno razkošja, v katerem reflektorska svetloba jemlje vid, poplava močnih zvokov pa ogluši ne samo ušesa, ampak pogosto tudi misel. Za voditelje ljudskih množic so najboljši ljudje, ki ne vidijo, ne slišijo in ne mislijo.

Kakšen odnos naj ima kristjan do teh pojavov. Prva misel bi bila, da mora pobegniti, kolikor je le mogoče daleč, da se ne bi okužil od te strahote. Bežati pred svetom je vedno ena od možnosti, ki se ponuja. Fuga mundi. Včasih je bilo to celo nasvet in pravilo dobrega krščanskega življenja. Marija ni bežala pred svetom. V svetu, v tem, kar je življenje sveta, je ohranjala potrebno čuječnost, da je pravočasno začutila, kar se dogaja. Zaznavati, kaj se dogaja v okolju in v katero smer se nagibajo ta dogajanja, je ena temeljnih potreb in nalog kristjana, ki odgovorno in zavestno živi v svojem okolju. Odprtost Svetemu Duhu in živeta ljubezen bosta kristjanu vedno pomagala, da bo začutil ljudi ob sebi, njihovo stisko in njihove strahove, pa tudi njihovo radost in njihova upanja.

Druga drža, s katero nas nocoj nagovarja Marija, je njen pristop k reševanju stiske, ki jo je zaznala. Najprej do stiske ni brezbrižna. Ne obrne se proč, češ, da se je to ne tiče. To ni njen problem in ne njena odgovornost. Vse prevečkrat smo danes priče takšnemu zadržanju ob problemih in vprašanjih, ki jih zaznavamo okoli sebe. Odgovornost preložimo na nekoga drugega in smo prepričani, da smo s tem obvarovali svoje dobro ime in dobro mnenje o sebi. Prav zaradi tega se na svetu tudi nič ne spremeni. Vedno je namreč odgovoren nekdo drug in zato vse ostaja isto.

Marija nam kaže, da mora nekdo, ki hoče biti učenec Jezusa Kristusa, do ljudi in do njihovih težav imeti drugačen odnos. Ne more in ne sme se ustaviti ob ugotovitvi, kdo bi moral v posameznem primeru opraviti svojo nalogo, ampak si postavi vprašanje: kaj lahko v teh okoliščinah storim jaz? Kako lahko jaz pomagam pri spreminjanju razmer, pri odpravljanju težav? Kakor se je Bog v Jezusu Kristusu vpletel v človeštvo in njegovo zgodbo, tako tudi kristjan noče, ne more ostajati zunaj – vpleten je v sočloveka, v njegovo zgodbo. Samo v dejavnem odnosu do sočloveka lahko uresničuje zapoved ljubezni, ki je temelj nebeškega kraljestva.

Marijina veličina je tudi v tem, da je ostala mirna, ko je ugotovila, kaj se dogaja. Po eni strani ni postala panična. Ni začela tekati od enega do drugega, da bi jih spodbujala, da je treba ukrepati. Takšne paničarje lahko vedno in povsod srečujemo. Veliko besed, veliko najbolj črnih scenarijev. In pogosto čisto nobene rešitve. Prav tako pa se Marija ni vdala v usodo. Je kar je. Zgodilo se bo, kar se mora zgoditi. Poskrbimo za to, da jo bomo sami čim bolje odnesli.

Marija je s svojim spoznanjem odšla k Sinu, k Jezusu. Njemu je izročila svojo zaskrbljenost in težavo, ki so jo doživljali gostitelji na tej svatbi. Njemu je izgovorila besede: »Vina nimajo!« On, ki je ljubezen, ki je prišel na svet zato, da bi za vse nas postal razodetje Božje ljubezni, Očetove ljubezni, on bo znal presoditi, kaj je potrebno narediti.

V tem Marijinem koraku vidimo popolno zaupanje v Sina. Ne le, da mu zaupa stisko, zaupa mu tudi glede rešitve. Odtod tudi naročilo, ki ga da služabnikom: »Karkoli vam poreče, storite.«

V Marijinem ravnanju lahko kristjani odkrivamo tudi svojo pot. Pomembno je, da gremo s svojimi težavami, s svojimi vprašanji najprej k njemu, ki je naš Odrešenik, in je prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju. On nas bo usmeril na pravo pot, nam pokazal pravilne rešitve. On nam bo tudi dal čisto konkretne naloge, ki jih moramo izpolniti mi. Ne bo podpiral našega brezdelja in našega prelaganja odgovornosti na druge. Nam bo rekel, naj napolnimo vrče z vodo, nam bo naročil, naj zajamemo in ljudem nosimo pijačo, ki je nastala iz našega truda in njegovega blagoslova. Pomembno je, da navdiha, ki nam ga da Bog, ne začnemo sumničavo pregledovati z vseh strani in mu že vnaprej odrekati učinkovitost. Za Marijo v evangelijih večkrat piše, da ni razumela Sinovih besed in njegovih dejanj, vendar je to ni odvrnilo od tega, da bi ostajala ob njem – na vsej njegovi zemeljski poti in na poti njegovega skrivnostnega telesa, Cerkve. Ostaja zraven. Ostaja z nami. Ostaja Marija Pomagaj.

To naj bo izročilo, ki ga nocoj zajemamo iz Marijinega zgleda. Želimo ga najprej uresničevati v svojem življenju. Ob njej hočemo postajati vedno bolj dejavni kristjani, zavzeti za ta svet in za človeka v njem. V prihajanju k človeku in njegovim stiskam pa hočemo vedno in povsod s seboj nositi Jezusa in njegovo naročilo: zajemite in nesite. Pri njem bomo zajemali ljubezen, dobroto in usmiljenje, in to nosili ljudem, ki so lačni in žejni prav tega, ljubezni, dobrote in usmiljenja. Amen.

audio homilije p. Staneta Zoreta OFM: RealAudioMP3

procesija z milostno podobo po vasi in pete litanije,
ki sklene z molitvijo v baziliki (sestre prvo in radijci drugo berilo) prošnje radijci

21.45 Svetli del rožnega venca v baziliki

22.30 Žalostni del rožnega venca v baziliki

23.15 Častitljivi del rožnega venca v baziliki

24.00 Somaševanje srebrnomašnikov v baziliki


24. maj 2014
PRAZNIK MARIJE POMAGAJ

01.00 Molitveno bdenje, ki ga vodijo različne skupine v baziliki

05.00 Rožni venec, ki ga vodijo redovnice z Brezij
Besedno bogoslužje in hvalnice

06.00 sv. maša Trstenjak

07.00 sv. maša

08.00 sv. maša

09.00 rožni venec v baziliki

Audio pripovedi Legende o Mariji: RealAudioMP3

09.45 praznična pesem zvonov

Audio p. Roberta Bahčiča: RealAudioMP3

Sporočilo p. Frančiška: »Ob drugi stoletnici milostne podobe brezjanske Marije, pomočnice ljubega slovenskega naroda, naj bo ta mašni plašč vidno znamenje moje duhovne bližine in spomina pri evharistični daritvi v blagor vseh, ki se na Brezjah zatekajo v varstvo Odrešenikove in naše Matere.«

10.00 prenos milostne podobe k oltarju pred baziliko,
slovesno somaševanje škofov in duhovnikov


Homilija msgr. Andreja Glavana
Spoštovani g. apostolski nuncij Juliusz Janusz in drugi sobratje v škofovski, duhovniški in diakonski službi, spoštovani bratje frančiškani, varuhi brezjanskega svetišča in milostne podobe s p. provincialom na čelu, spoštovani višji redovni predstojniki, redovniki, redovnice, predstavniki medijev, dragi bolniki in romarji od blizu in daleč.

Danes, na praznik Marije Pomagaj, se zbrani tu na Brezjah v našem narodnem Marijinem svetišču, ob 200-letnici njene milostne podobe, zahvaljujemo za vse milosti, ki jih je Marija od svojega Sina izprosila in podelila vsem, ki smo pri njej iskali pomoči in tolažbe.

Danes nas nagovarjajo njene zadnje besede, zapisane v Svetem pismu, ki jih je izrekla v Kani galilejski: »Karkoli vam reče, storite!« (Jn 2,5). Poslanstvo Božje in naše nebeške matere je prav to, da nam pomaga izpolniti besede njenega Sina. Na svatbi v Kani je
s svojo iz usmiljenja izrečeno prošnjo za mladi zakonski par nagnila Jezusa, da je storil prvi mesijanski čudež (prim. C 58). Drugi vatikanski cerkveni zbor zatrjuje: »Marijino materinstvo neprestano traja. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnostih in stiskah, dokler ne bodo prišli v nebeško domovino.« (C 62) Zato Devico Marijo kličemo med drugim tudi »Pomoč kristjanov«.

Zakaj skazujemo čast svetim podobam, tudi tej tako priljubljeni brezjanski milostni podobi, ki je pred nami? Zato, ker je Cerkev na raznih koncilih – zadnjič na tridentinskem – določila, da je Kristusovim podobam ter podobam deviške Matere Božje in drugih svetnikov »treba izkazovati češčenje zato, ker se podobam izkazovano češčenje nanaša na osebe, ki jih podobe predstavljajo.« (Vera Cerkve 476). Ko torej častimo podobo Marije Pomagaj, častimo osebo Matere Božje pod vidikom njenega poslanstva Matere in Pomočnice.

Pod to brezjansko podobo Marije Pomagaj so se v 200 letih zatekli in se še vedno zatekajo številni v vojnah in duhovnih stiskah preizkušani Marijini otroci, kot dokazujejo zapisane prošnje in zahvale hvaležnih romarjev. Še posebej se zatekajo k njej bolni. Marija je nekaterim izprosila ozdravljenje, številni pa so prejeli milost, da so z okrepljeno vero začeli pogumno prenašati svoje križe, težave, bolezni in preizkušnje.

Po Marijinem posredovanju so Jezusovi učenci ob prvem čudežu v Kani galilejski začeli verovati vanj (prim. Jn 2,21). Podobno je Marija ob tej milostni podobi v teku dveh stoletij delila in okrepila vero mnogim rodovom, ki so v svojih stiskah molili pred njeno tako prisrčno podobo. Samo Bogu in nebeški Materi je znano število tistih, ki so morda po dolgih letih prejeli milost spreobrnjenja in milost dobre spovedi. Prav zaradi Nje, kraljice src, so Brezje kraj obilnega spovedovanja in kraj številnih spreobrnjenj, nekakšna duhovna okrepčevalnica in ambulanta.

K milostni podobi Marije Pomagaj smo se Slovenci zgrinjali in zatekali še posebej v minulem stoletju, v času vojn pa tudi preganjaj zaradi vere. Mnogi so s to podobo v srcu ali s podobico v žepu odhajali na vojsko ali v izgnanstvo.

Ob milostni podobi Marije Pomagaj so se oblikovale velike svetniške osebnosti našega naroda. Naj omenim najprej blaženega mučenca Alojzija Grozdeta, ki se ga bomo ob njegovem godu jutri spominjali na Zaplazu. Leta 1935 se je udeležil evharističnega kongresa v Ljubljani, ki je potekal v navzočnosti milostne podobe z Brezij. Tudi njegova razglasitev za blaženega je potekala na evharističnem kongresu v Celju, 13. junija 2010, prav tako v navzočnosti Marije Pomagaj z Brezij.

Nedaleč od tu se je rodil Božji služabnik Anton Vovk, ki je sam dejal: »Kako lepo je bilo v dijaških letih, ko sem tolikokrat iz Vrbe peš poromal na Brezje, v poletju kar vsako nedeljo in sem tam ob Pomočnici svoj poklic le utrjeval.« Pred to Marijino podobo, ki je bila od leta 1943 do 1947 kot begunka v ljubljanski stolnici, je leta 1946 kleče sprejel ponudbo svetega očeta Pija XII., da postane ljubljanski pomožni škof. Ob sklepu Marijinega leta 1954 je na praznik Brezmadežne posvetil nov oltar v kapeli Marije Pomagaj tu na Brezjah. Na to nas še danes spominja latinski napis na oltarju, ki se v prevodu glasi: »Premili Kraljici umetniški oltar posvetil Anton ljubljanski Ribič.«

Ob milostni podobi Marije Pomagaj je tudi Božji služabnik Anton Strle pred pisanjem doktorata zapisal v dnevnik: »Pred Marijo Pomagaj v stolnici sem sklenil, da naj bo Marijin doktorat, ako se mi bo posrečilo. Marijini in Njenega Sina časti naj bo posvečen.«

Res, Marija Pomagaj na poseben način stoji ob strani vsem, ki se trudijo, da bi storili vse, kar jim reče Gospod.

Pred to podobo Marije Pomagaj, ki je hkrati okronana Kraljica slovenskega naroda, prosimo za Božjo pomoč, ki jo v teh težkih časih tako zelo potrebuje naš narod, naša država in Cerkev na Slovenskem. Prosimo jo, da bi tudi Evropska skupnost spet našla pot evangeljskih vrednot, na katerih je bila ustanovljena. Apostol Janez nam v Razodetju opisuje boj med ognjenordečim zmajem in ženo, obdano z vencem dvanajstih zvezd. V ta boj je vpleten vsak od nas, tudi ves slovenski narod, tudi nekdaj krščanska EU. Da bi v tem boju zmogli vztrajati do konca, smo se kot narod posvetili in izročili njej, ki premaga vsako obliko zla, premaga celo samega hudobnega duha. Danes v duhu obnovimo to posvetitev, obnovimo svoje zaupanje v njeno materinsko pomoč, izročimo se njej, ki je Pomočnica.

Ko je sedaj že sveti Janez Pavel II. leta 1996 začel svoj pastoralni obisk v Sloveniji, je prišel najprej sem na Brezje, da bi mu Marija izprosila potrebnih milosti na njegovem apostolskem potovanju. In res, veliki vihar podtikanj in nasprotovanj zaradi prevelikih stroškov, ki je po medijih divjal, a se je popolnoma umiril v splošno zadovoljstvo in simpatijo pri ljudeh in v medijih. Imejmo tudi mi zaupanje v Marijino pomoč, v njeno posredovanje pri Sinu, ki more tudi danes storiti čudež, kakor ga je storil v Kani galilejski.

Dragi romarji! Ob tej častitljivi 200-ti obletnici se v imenu vseh škofov in romarjev zahvaljujem patrom frančiškanom, ki so že 116 let skrbniki brezjanskega svetišča in varuhi milostne podobe.

Naj končam z besedami, ki jih je v Letu svetnikov ob današnjem godu Marije Pomagaj zapisal Božji služabnik prof. Anton Strle: »Kateri katoliški Slovenec se ob imenu Pomočnica Kristjanov takoj ne spomni na osrednjo slovensko božjo pot – Brezje, véliko slovensko duhovno zdravilišče. Marija Pomagaj na Brezjah! Kolikeri Slovenci so se tukaj ob ljubeznivi Marijini podobi z Detetom Jezusom v naročju nasrkali nove duhovne moči in lepote, včasih že čisto poteptane in globoko zasute. Kako živo govori romarju ta milostna podoba o resnični vlogi, ki jo ima Marija v Cerkvi, v celotnem občestvu kristjanov. Še ko se romar poslavlja od oltarja ’Marije Pomagaj’, ga Marijine usmiljene in dobrohotne oče ne nehajo spremljati in zdi se, da tiho kažejo na božje Dete v Marijinem naročju in da ustnice molče šepetajo besede iz Kane galilejske: ’Kar koli vam Jezus reče, storite!’ Pri Mariji Pomagaj znova mnogi najdejo pot do ’reke živih voda’, do zakramentov že leta in leta pozabljenih in zanemarjenih. In vračajo se na svoj dom kakor prerojeni. Drugi se spet tu, ob Mariji Pomočnici nadihajo nove duhovne svežosti in odidejo v svoje vsakdanje življenje s trdnejšimi koraki, pogumnejši in potrpežljivejši na kdaj tako utrudljivi poti križa, ki pa za križanim in od mrtvih vstalim Gospodom vodi skozi trpljenje v poveličanje.« (LS II., str. 425).

Marija Pomagaj, Slovencev Kraljica, prosi za nas!

Amen.

audio homilije škofa Andreja Glavana: RealAudioMP3


Popoldan: škofijski dan mladih od 17. do 21. ure.




Delite





Kdo smo Urnik programov Piši nam Produkcija RV Povezave Drugi jeziki Sveti sedež Mesto Vatikan Papeževe bogoslužne slovesnosti
Vse vsebine na tej spletni strani so avtorsko zaščitene ©. Webmaster / Credits / Pravni pogoji / Obvestila