Duhovna misel sestre Darije Krhin za 7. velikonočno nedeljo
Dragi bratje, drage sestre! Evangeljski odlomek sedme velikonočne nedelje je vzet
iz tako imenovane Jezusove velikoduhovniške molitve, iz njegovega poslovilnega govora.
Jezus se v njej obrača na Očeta in prosi za svoje učence in za tiste, "ki bodo po
njihovi besedi verovali vanj", da bi bili vsi eno. Jezus želi, da bi ljudje sprejeli
Boga in njega, Božjega Sina; želi, da med njimi ne bi bilo razdorov; Jezus želi, da
bi bili vsi eno, da bo svet veroval, da ga je Oče poslal. Edinost med kristjani je
tista, ki pričuje; ne-edinost ne prinaša nič dobrega. Razdori med kristjani tudi pričujejo,
a pričujejo samo o tem, da Jezusa in njegovih besed še nismo vzeli zares. Kaj
mi pomeni Jezus? Ali je moj, ali je naš začetek in konec? Ali pa je samo nekdo, ki
ga sicer poznamo, kaj več vpliva pa nima na naše življenje? Če Jezusu nekaj verjamemo,
potem se ne moremo že naslednji trenutek premisliti in delati drugače. Vera je nekaj
živega; v njej se zaupamo Gospodu, v njej spoznavamo, kaj je zares bistveno, kaj prejemamo.
Le v takem gledanju na Jezusa in njegov nauk se mu lahko odpremo in dopustimo, da
nas bo lahko on sam vodil naprej - tudi po poti edinosti! Na tej poti pa naj nikoli
ne ugasnejo dobrota, ljubezen, pozornost do drugih, veselje in vse tisto, kar nevsiljivo
govori o Bogu. Poklicani smo, da s tem pričujemo, da je Bog tisti, ki daje smisel
temu svetu in vsemu, kar se na njem dogaja. Predvsem pa daje smisel našim medsebojnim
odnosom. Verjetno smo vsi prepričani, da trpimo zaradi ne-edinosti zato, ker je v
nas vseh močno hrepenenje po sreči in harmoniji, po edinosti, ki je izpolnitev teh
človekovih iskanj. V svojem krščanskem življenju veliko prejemamo, vprašanje je, ali
smo tudi pripravljeni dajati iz tega bogastva drugim, biti dovolj iznajdljivi in ustvarjalni,
da smo velikodušni. V nas bi morala biti želja, da bi se ti darovi razširili med vse,
zlasti še vse tisto, kar pomeni uresničitev Jezusove želje po edinosti. Še en poudarek
se nam ponuja na to nedeljo. Mislim, da je primerno, da nekaj pozornosti posvetimo
posebnemu namenu, ki ga ima ta nedelja, ki je Svetovni dan sredstev družbenega obveščanja.
Za to priložnost je papež Benedikt XVI. napisal Poslanico, ki jo je naslovil: "Otroci
in sredstva družbenega obveščanja - vzgojni izziv." V njej nas vabi k premišljevanju
o vprašanju vzgoje otrok in vzgoje medijev. Papež poudarja, da je vzgoja za medije
zelo pomembna za kulturni, moralni in duhovni razvoj otrok, saj gre za to, kako varovati
in pospeševati skupno dobro. Pozitivna vzgoja za medije pomaga posredovati otrokom
estetske in moralne vsebine, to pa pomaga v njih razvijati spoštovanje, modrost in
zmožnost presojanja. Kot vzgoja nasploh predpostavlja tudi vzgoja za medije zorenje
v svobodi in to je zahtevna naloga. Papež v Poslanici poziva odgovorne v medijski
industriji, naj vplivajo na producente in jih spodbujajo, da bodo varuhi skupnega
dobrega, naj branijo resnico, naj ščitijo posameznikovo človeško dostojanstvo in naj
širijo spoštljiv odnos do potreb, ki jih ima družina. Cerkev predvsem želi deliti
vizijo človeškega dostojanstva, ki je središče vsake človeka vredne komunikacije.
"Gledam s Kristusovimi očmi in drugemu človeku lahko dam več, kot so stvari, ki so
mu na zunaj potrebne: lahko ga osrečim s pogledom ljubezni, ki ga potrebuje," zaključuje
papež (primerjaj Poslanico).Vse, o čemer razmišljamo, je del našega življenja po veri.
"Vera je nekaj, kar je v vsakomer živo in globoko zakoreninjeno ter za kar je vsakdo
odgovoren Bogu" (kard. J.R.). Prosimo ga, da bi videli svojo odgovornost pri uresničevanju
Jezusove velike želje po edinosti vseh, ki verujemo vanj. Tistim, ki delajo pri sredstvih
obveščanja, pa izprosimo modrosti, da bodo posredovali temeljno človekovo dostojanstvo,
resnično vrednoto zakona in družinskega življenja, pozitivne dosežke človeštva ter
da bodo ostali zavezani vzgoji in etičnim standardom. Če ne moremo narediti nič drugega,
vsaj molimo za te namene.