Sveti oče sprejel škofe iz Kavkaza

VATIKAN (četrtek, 24. april 2008, RV) – Sveti oče je dopoldne najprej osebno, nato pa skupaj sprejel štiri škofe iz Kavkaza, ki so te dni v Vatikanu na uradnem obisku Ad limina Apostolorum. Ti škofje so predstojniki Cerkva različnih obredov in v več državah hkrati. Da bi si lažje predstavili za kakšno pestrost gre, naj ob vsakem škofu navedemo nekaj podatkov.
Naslovni nadškof Nechan Karakeheyan je najprej upravitelj Apostolskega ordinariata za katoličane armenskega obreda, ki živijo v Grčiji, hkrati pa je ordinarij za Armence katoličane v Vzhodni Evropi. Z njim je zaslužni naslovni pomožni nadškof Vartan Kechichian, ki je prej skrbel za Armence katoličane v Vzhodni Evropi.
Naslovni škof Giuseppe Pasotto je apostolski upravitelj za katoličane latinskega obreda na Kavkazu.
Salezijanec Ja'n Čapia, je predstojnik misijona »sui iuris« v Bakuju v Azarbejdžanu.
Sveti oče je vse štiri škofe najprej sprejel posamično in se seznanil z njihovim delom, načrti, problemi in stanjem v državah, v katerih delujejo. Majhne krščanske skupnosti so po razpadu Sovjetske zveze doživele nov razcvet in so pred novimi izzivi. Sveti oče je na začetku svojega govora škofe s Kavkaza spodbudil, naj se smelo spoprijemajo s številnimi družbenimi in kulturnimi izzivi, kljub temu, da so te skupnosti mala čreda. Med katoliškimi skupnostmi samimi so velike razlike, saj obhajajo bogoslužje v več obredih, živijo med pravoslavnimi, muslimani, prostestanti, apostolskimi Armenci in Judi. Sredi take pestrosti je zelo pomembno, da katoličani najprej med seboj utrjujejo močne vezi, med seboj sodelujejo in so odprti za sodelovanje s pripadniki drugih krščanskih Cerkva, skupnosti in nekrščanskimi verstvi. Na tem mestu je papež posebej naglasil, naj katoliške skupnosti posebej gojijo pripadnost Katoliški cerkvi in tako preprečujejo zlo tam, kjer ga komunizem ni mogel storiti. Papež je tem majhnim skupnostim zagotovil svojo pomoč, da jih bodo vlade novih držav priznale kot pravne osebe, pa tudi same naj vztrajajo na tem. Prav tako naj gojijo dialog s pravoslavnimi, kljub še obstoječim razlikam. Pri tem je škofe spomnil na izkušnjo sv. Pavla, ki jo je pisal iz Rima, da namreč stiska poraja potrpežljivost, potrpežljivost preizkušano krepost, preizkušana krepost pa upanje. Upanje pa ne razočara, ker je bila Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan (Rim 5,3-5). Zato vernike vztrajno spodbujajte, je dejal papež, naj izpoveduje pripadnost Katoliški cerkvi.
Ko sem vas poslušal, je nadaljeval papež, mi je prišla na misel Gospodova beseda Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev (Mt 9,38). Dragi sobratje v škofovski službi, veliko molite za duhovne poklice, ki so potrebni v Armeniji, Azarbejdžanu, Gruziji in drugod po Kavkazu, da bodo mladi rodovi imeli dovolj svetih duhovnikov in redovnikov. Veliko bo potrebno storiti, da se bodo tega zavedale družine, ki so polne miselnosti iz prejšnjega komunističnega režima in še trpijo zaradi ran, ki so jim bile takrat zadane.
Na koncu govora je sveti oče škofom zagotovil svojo podporo v njihovem težkem poslanstvu pastirjev Gospodove črede, ki živi na Kavkazu.