RIM (sobota, 2. avgust 2008, RV) – 6. avgusta 1978 je v Castelgandolfu umrl papež
Pavel VI. Ob 30-letnici smrti tega velikega papeža danes povzemamo nekaj njegovih
misli o Evropi, ki jih je 25. julija 1975 podal v pismu kard. Agostinu Casaroliju
ob Konferenci v Helsinkih o varnosti in sodelovanju v Evropi in svetu. Na vrhuncu
te dolge in pogosto nemirne zgodovine, piše na začetku pisma papež Montini kard. Casaroliju,
zahvaljujoč prispevkom vsakega naroda te celine, ki ga je dal s svojim posebnim genijem,
ima Evropa miselno bogastvo, ki predstavlja skupno dediščino, ki v bistvu temelji
na krščanskem sporočilu, ki je bilo oznanjeno vsem evropskim narodom, ki so ga sprejeli
in osvojili. Ta skupna dediščina poleg svetih vrednot vere v Boga in nedotakljivosti
vesti, vsebuje tudi vrednote enakosti in človeškega bratstva, dostojanstvo misli,
ki se posveča iskanju resnice, osebne in družbene pravičnosti ter pravo, ki je zamišljeno
na načelu obnašanja v odnosih med posamezniki, ustanovami in državami. In k tej dediščini,
edinstveni in neuničljivi, bi radi namenili naše misli kot viru miru in drugih vrednot,
piše Pavel VI. V nadaljevanju pisma kard. Casaroliju papež Montini svoja razmišljanja
posveti odnosom med državami in na kratko povzame načela, ki jih je sprejela Konferenca
v Helsinkih leta 1975. Ta so: priznavanje soodvisnosti varnoti med državami, ki je
zaupana slovesni odpovedi uporabe sile in grožnji s močjo, mirnemu urejanju razlik
in spoštovanju mednarodnih obveznosti v dobri veri; odločenost razvijati poštene in
prijateljske odnose, ki temeljijo na spoštovanju zakonite neodvisnosti in prvic, ki
jih morajo priznati vse dežele; spoštovanje ljudstev, da razvijejo svoje lastne ustanove;
ter skupna zavzetost za celovito sodelovanje v razvijanju gospodarskih, znanstvenih,
tehničnih, družbenih, kulturnih in humanitarnih področij. Že to bi zadostovalo za
zavzeto in občutljivo zavzemanje držav podpisnic, piše papež Pavel VI. O državah
govorimo preprosto zato, ker so samo te pravno opredeljene. V bistvu pa nagovarjamo
narode, ki tvorijo živo stvarnot držav, njihov smisel in razloge za delovanje. Ti
narodi različnih jezikov in izročil, ki tvorijo Evropo, po papeževih besedah ne gledajo
predvsem na to, kar jih loči, ampak na tisto, kar jih združuje in na določila, ki
bodo slovesno podpisana. To so stotine milijonov mož in žena, mladih in odraslih,
ki želijo živeti v vedno bolj vedrih, svobodnih, in bolj človeških odnosih ter želijo
živeti v miru in pravičnosti. Želijo si gotovosti, ki jim ji bo zagotavljala država,
hkrati pa želi spoštovati temeljne svoboščine v vseh državah, piše papež Montini.
Med temi pravicami Sveti sedež z veseljem gleda na versko svobodo, ki je izrecno opredeljena.
Pri tem pa seveda z enako zavzetostjo podpira možnot varovanja človekovega razvojater
svoboščine posameznikov, skupnosti, preseljencev, etničnih skupin, narodnih manjšin
in ljudstev vsake pokrajine. Prav tako z veseljem podpira svobodo gibanja oseb, ustanov
in organizacij. Cerkev je zavzeta za mir v Evropi in za mir med Evropo in svetom!
Vse to pa v duhu solidarnosti, ki naj vodi reševanje problemov glede soodvisnosti
in sodelovanja, ki pritiskajo na mednarodno skupnost, zaključuje papež Pavel VI. svoje
pismo kard. Casaroliju pred podpisom dokumenta o sodelovanju v Helsinkih.