Papež Benedikt XVI. sprejel novega bolgarskega veleposlanika pri Svetem sedežu Nikolaja
Kaludova
VATIKAN (sobota, 31. oktober 2009, RV) – Papež Benedikt XVI. je dopoldne
sprejel poverilna pisma novega veleposlanika Republike Bolgarije pri Svetem sedežu
Nikolaja Kaludova. Sveti oče je na začetku svojega govora dejal, da je vesel dobrih
odnosov med Svetim sedežem in Republiko Bolgarijo, ki so nadaljevanje dinamike, ki
se je ustvarila ob obisku papeža Janez Pavla II. leta 2002. Ti dobri odnosi zaslužijo,
da se okrepijo, sta prepričana tako sveti oče kot novi veleposlanik. Slednji si bo
prizadeval, da bo področje sodelovanja razširil in okrepil. To jesen praznujemo,
je nadaljeval sveti oče, 20-letnico padca berlinskega zidu, kar je tudi Bolgariji
omogočilo odločitev za demokracijo in svobodne odnose s celotno Evropo. Od 1. januarja
2007 je Bolgarija članica Evropske unije. V tem procesu je zelo pomembno, da vsaka
država in narod v tem procesu ne izgublja lastne kulturne istovetnosti, ampak v njem
najde načine in sredstva, da istovetnost obrodi dobre sadove, ki bodo bogatili celotno
evropsko skupnost. Sveti oče je ob tem pohvalil prizadevanja Bolgarije, da krepi dobre
odnose s svojimi sosedami in pospešuje evropske povezave. Papež je v nadaljevanju
svojega govora poglede razširil na procese globalizacije, ki jih je potrebno pozorno
spremljati, da bo globalizacija uspela. To se bo zgodilo, če bodo države v službi
vsakega človeka in vseh ljudi. In prav to načelo je papež posebej naglasil v svoji
zadnji olrožnici Ljubezen v resnici. Za razvoj je bistvenega pomena, da se ne ukvarja
le s posameznimi gospodarskimi vidiki, ampak upošteva celosten razvoj človeške osebe.
Človekovo merilo namreč ni v njegovem materialnem imetju, ampak v celostnem razvoju
in polnosti njegovega bitja, ki se odkriva v možnosti, ki jih vsebuje človekova narava.
To načelo, je nadaljeval sveti oče, ima svoj nagloblji temelj v Božji ustvarjalni
ljubezni, ki jo v polnosti razodeva Božja beseda. Da pa bi tako posameznik kot družba
lahko dosegla svoj celostni razvoj, morata oba sprejeti duhovno razsežnost. To pa
od vseh odgovornih zahteva visoko stopnjo moralnih zahtev, so samih sebe in do družbe,
da bodo lahko z avtoriteto, uspešno in nepristransko vodili zaupane odgovornosti.
Krščanska kultura, ki globoko prežema vaše ljudstvo, je dejal sveti oče novemu veleposlniku,
ni le zaklad iz preteklosti, ki ga je potrebno ohraniti. Krščanska kultura mora namreč
danes še bolj navdihovati delovanje za prihodnost, ki bo človeka dejansko varovalo
vseh skušnjav, ki vedno ogrožajo človeka in ga navajajo, da bi pozabil na svojo lastno
veličino, na edinost človeštva in na zahteve solidarnosti. Na koncu svojega govora
je sveti oče dejal, da katoliško skupnost v Bolgariji navdihujejo takšni pogledi na
sedanjost in prihodnost. Takšna stališča pa naj navdihujejo tudi vsa ekumenska prizadevanja
med verskimi skupnostmi, ki tvorijo bolgarsko kulturno pokrajino. Razen tega pa katoliška
skupnost pa tudi izraža željo za sodelovanje z vsemi, kar že kaže s svojim socialnim
delom, ki je namenjeno vsem v potrebi. Sveti oče je novega bolgarskega veleposlanika
tudi povabil, naj motri vse bogastvo, ki ga je dobri Bog položil v srca vernikov in
naj z njimi smelo sodeluje za dobro vseh državljanov Republike Bolgarije.