Nadškof Antonio Maria Vegliò o pastorali migrantov in beguncev v Avstraliji
VATIKAN (četrtek, 19. maj 2011, RV) – Predsednik Papeškega sveta za pastoralo
preseljencev in potujočih, nadškof Antonio Maria Vegliò, se je od 2. do 14. maja mudil
na pastoralnem obisku v Avstraliji. O razmerah, v katerih se nahajajo migranti v Avstraliji,
je nadškov Vegliò spregovoril za Radio Vatikan in dejal, da se pastorala migrantov
in pribežnikov vedno spoprijema z novimi izzivi, tudi v Avstraliji. Pri tem je izpostavil
pastoralne potrebe, ki se nanašajo na ostarele migrante oziroma skupnosti, ki se naglo
starajo. Po drugi strani pa je vedno več skupnosti z migranti, ki so zelo mladi, med
njimi je vedno več tudi mednarodnih študentov. Kot je zatrdil nadškof, na njihove
potrebe ni vedno lahko odgovoriti, pri čemer je navedel tuje univerzitetne študente
in mlade Afričane. »Dobil sem vtis,« so bile Vegliòjeve besede, »da si Cerkev
v Avstraliji zelo prizadeva za vedno boljši dialog med Cerkvijo, iz katere migranti
prihajajo, in Cerkvijo, v katero prihajajo, da ne bi nikomur manjkalo Kristusove ljubezni,
ki postane vidna v konkretni in dobro usmerjeni pastoralni pomoči.« Nadškof
Vegliò je izpostavil tudi velik trud s strani samih migrantov. Obstajajo namreč skupnosti,
ki nimajo duhovnika, ki bi govoril njihov jezik, a si katehisti kljub temu prizadevajo,
da se osebe iste narodnosti srečujejo, skupaj molijo in premišljujejo Božjo besedo.
Ta srečanja postanejo dragoceni kraji, kjer se nove migrante lažje sprejme in se jih
vključi v novo okolje. Nadškof je še izpostavil, da prihaja do novih duhovnih poklicev
tudi znotraj etničnih skupnosti, kar je nedvomno znamenje, da pastoralno delo Cerkve
v Avstraliji rojeva dobre sadove.
Na vprašanje, kje se nahaja pastorala migrantov
in beguncev v Avstraliji, je nadškof Vegliò odgovoril, da Cerkev v Avstraliji ne izpušča
priložnosti za posredovanje v dialogu z vladnimi ustanovami, predvsem glede zaščite
dostojanstva vsake človeške osebe, tudi tiste, ki ima neurejen status. To Cerkev izvaja
ravno v obliki pastoralnega dela, s tem, da se trudi zagotavljati stalno prisotnost
duhovnikov in pastoralnih delavcev v določenih centrih in skupnostih migrantov, beguncev
in podobno. Centre te vrste redno obiskujejo pastoralni delavci, ki nudijo pomoč vsakemu,
ne glede na versko pripadnost. »Ta prisotnost je sestavljena iz poslušanja
in spodbujanja, o čemer se nato razmišlja znotraj družbe ter tako daje glas življenjskim
zgodbam tistih, ki so zaprti v centrih, se spoznava njihova doživljanja in želje,«
je dejal nadškof Vegliò.
Predsednik papeškega sveta je med drugim še dejal,
da Cerkev opozarja na nevarnost kriminalizacije migrantov in stereotip, da migranti
ogrožajo varnost. Cerkev si prizadeva v ospredje postavljati njihov pozitivni prispevek
in pomembno vlogo, ki jo imajo za državo, v katero so prišli, kot tudi za državo,
iz katere prihajajo, je poudaril nadškof in pri tem navedel ekonomski vidik, povezan
z njihovim delom in denarjem, ki ga običajno pošiljajo v domovino. Današnje Avstralije
si namreč ni mogoče zamisliti brez prispevka, ki so ji ga dali priseljeni delavci.
Zato je tudi potrebna pozornost glede posledic, ki jih lahko povzroči stroga politika
do migrantov. Po Vegliòjevem prepričanju takšna politika ne more zaustaviti ljudi,
ki iščejo varnost, ampak kvečjemu tvega, da padejo v roke mešetarjev in izkoriščevalcev.
Očitno je torej, da Cerkev izraža zaskrbljenost glede politike, ki se osredotoča le
na zavračanje migrantov, je še povedal nadškof Vegliò.