Benedikt XVI. o sv. Brunu: Med besedami tega sveta opozarjati na Besedo

VATIKAN (četrtek, 6. oktober 2011, RV) – Na današnji dan goduje sveti Bruno, ustanovitelj kartuzijanskega reda. Svetnik iz 11. stoletja je znan po svojem samotarskem načinu življenja. Že v mladosti je pokazal izredno nadarjenost. Odlikoval se je predvsem v odličnem poznavanju modroslovja in bogoslovja. Po končanem študiju je postal profesor. Kasneje se je začel odkrito boriti proti dvoličnosti in častihlepju v tedanji Cerkvi. Izkazal se je zelo krepostno in ni popustil niti, ko je bilo v nevarnosti njegovo življenje. V tem času je sveti Bruno dobro spoznal vso ničevost sveta. Pri približno petdesetih letih se je tako skupaj z dvema prijateljema odločil, da zapusti hrupni svet in zaživi v samoti redovniškega življenja. Le Bog namreč lahko zadovolji nemirno človeško srce. Po obdobju iskanja in preizkušanja različnih oblik je sveti Bruno izoblikoval novo obliko redovništva, ki je združevala samotarsko in skupno življenje. Čeprav je moral sam kasneje na željo papeža Urbana II. oditi v Italijo, njegova zamisel še danes živi naprej v kartuzijanskem redu.

O današnjem godovnjaku je 6. oktobra leta 2006 spregovoril tudi papež Benedikt XVI. med homilijo, ko je daroval mašo skupaj s člani Mednarodne teološke komisije. »Poslanstvo svetega Bruna je bilo v tišini in kontemplaciji,« je takrat dejal papež. »Toda tišina in kontemplacija imata svoj namen: v raztresenosti vsakdanjega življenja služita ohranjanju neprenehne povezanosti z Bogom. To je cilj: da bi bila v naši duši vedno navzoča združenost z Bogom, ki bi preoblikovala naše celotno bivanje.« Sveti oče je dejal še, da prav tišina in kontemplacija, ki sta značilni za svetega Bruna, pomagata pri nalogi vsakega teologa, ki je v govorjenju: »V zgovornosti našega in drugih časov, v bohotenju besed, mora teolog opozarjati na bistvene besede. Med besedami mora spominjati na Besedo, na Besedo, ki izhaja iz Boga, na Besedo, ki je Bog.« Ker pa smo mi vsi del tega sveta z vsemi njegovimi besedami, lahko na Besedo opozarjamo le preko postopka očiščevanja našega mišljenja, je poudaril sveti oče. Ta postopek namreč lahko očiščuje tudi naše besede. Zato pa je potrebna tišina. Svet in nas same lahko odpremo za Besedo le, ko vstopimo v tišino Boga, iz katere izvira njegova Beseda. »Za očiščenje naših besed in tudi za očiščenje besed sveta, potrebujemo tisto tišino, ki postaja kontemplacija in nam pomaga vstopati v tišino Boga ter tako priti do točke, kjer se rojeva odrešilna Beseda.«

Audio: