V Sloveniji poteka mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Možnosti in pomen
sprave
SLOVENIJA (četrtek, 3. november 2011, RV) – V Sloveniji bo od danes četrtka,
3., do nedelje, 6. novembra 2011, potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom
The possibilities and meaning of reconciliation (Možnosti in pomen sprave).
Njen program bo v četrtek, soboto in nedeljo potekal v Domu sv. Jožefa v Celju, v
petek pa na Teološki fakulteti v Ljubljani. Organizator dogodka je Teološka
fakulteta Univerze v Ljubljani. Predsednik programskega odbora konference je predstojnik
katedre za filozofijo na Teološki fakulteti prof. dr. Janez Juhant, predsednik organizacijskega
odbora pa predstojnik Inštituta za filozofijo in etiko na Teološki fakulteti dr. Bojan
Žalec. Poklicali smo dr. Bojana Žalca in dr. Janeza Juhanta, ki sta za Radio Vatikan
predstavila mednarodno znanstveno konferenco.
Dr. Bojan Žalec: S
prispevki bo nastopilo 40 govork in govorcev, ki prihajajo iz 8 držav: Hrvaška, Avstrija,
Romunija, Italija, Madžarska, Rusija, Švica in Slovenija. So predstavniki različnih
znanstvenih panog in pristopov: psihologije, pedagogike, (cerkvenega) prava, zgodovinopisja,
sociologije, religiologije, filozofije in teologije. Letošnja konferenca je že 7.
po vrsti, prva, Oseba in dobro, je bila 2005. Vsako leto izdamo na podlagi simpozija
tudi knjigo v angleščini.
Veseli smo, da so tudi letos med nami zelo ugledni
znanstveniki. Naj izpostavim dva: prvi je prof. dr. Felix Unger, predsednik Evropske
akademije znanosti iz Salzburga, drugi pa je prof. dr. Jože Trontelj, predsednik SAZU.
Kakšen
je pomen konference o spravi? V vsaki družbi obstajajo nasprotja, trpljenje, nasilje,
krivice, zato potrebujemo tudi načine za njihovo urejanje, če želimo gojiti zdravo
in človečno skupnost. Taka načina sta odpuščanje in sprava. Proces sprave pa ni lahek.
Potrebuje obstoj določenih pogojev in dejavnikov. Te je treba poznati (teoretična
naloga) in uresničevati (praktični cilj). Znanstvena vednost o obojem je zelo pomembna.
Poglabljanje in širjenje te vednosti je osrednji namen našega simpozija, zato vabim
vse tiste, ki jih tematika zanima, da se nam pridružijo, saj bo konferenca zanimiva
in na izredno visoki znanstveni ravni.
Dr. Janez Juhant: Naša raziskovalna
skupina pod naslovom ETIČNO-RELIGIOZNI TEMELJI IN PERSPEKTIVE DRUŽBE TER RELIGIOLOGIJA
V KONTEKSTU SODOBNE EDUKACIJE proučuje v zadnjih letih pereče probleme družbe pri
nas in v svetu. Svoje raziskovalne rezultate predstavljamo na rednih srečanjih skupine,
na simpozijih Ljubljana/Celje in v znanstvenih zbornikih. Doslej smo obravnavali teme:
Oseba in dobro (2006), Znanost in vera (2007), Dialog, globalizacija in preživetje
(2008), Umetnost življenja (2009), Sebični Prometej (2010) in danes Sprava in odpuščanje.
Gre za bistvena vprašanja sodobnega življenja doma in v svetu. Preverjamo jih med
seboj z ozirom na slovenske razmere in v mednarodnem okviru, čemur je namenjen ta
simpozij.
Predstavili bomo knjigo: Izvor odpuščanja in sprave: Človek ali
Bog? Spravni procesi in Slovenci, ki smo jo izdali skupaj Teološka fakulteta in
Družina. Pri založbi LIT izdajamo mednarodno znanstveno preverjene rezultate in vsa
dela so že dobila ustrezen mednarodni odmev. Knjiga o spravi je prvi raziskovalni
rezultat tega leta, drugi bo mednarodno primerljivi simpozij in tretji nova knjiga
pri založbi LIT.
Z Družino in Radiom Ognjišče načrtujemo predstavitev rezultatov
in knjige po vsej Sloveniji. Skupaj s partnerji v Avstriji in na Hrvaškem bomo v skupnem
evropskem projektu probleme postavili v širši kontekst in izdelali modele implementacije
procesov sprave. Veseli smo podpore tega prizadevanja s strani tako uglednih znanstvenih
organizacij kot je Evropska akademija v Salzburgu in SAZU, parlamenta EZ, Centra
za spravo in vseh drugih, ki podpirate naša prizadevanja. Trdno smo prepričani, da
le z zavzetim delom in vztrajnostjo posameznikov in skupin delujemo v smer poprave
preteklih krivic in omogočamo vsem posameznikom spoštovanje njihovega človeškega dostojanstva.
V tem smislu smo zelo veseli soglasne ugotovitve ustavnega sodišča, da pomenijo totalitarni
simboli kršenje tega dostojanstva in jih je treba odstranjevati. Volja do resnice
in pravičnosti, s katero ne dopuščamo kakršnegakoli kršenja človeškega dostojanstva
je pot k resnici in spravi kot sem zapisal že pri prvem takem posvetu po osamosvojitvi
države. Želim, da bi ta knjiga, ta simpozij in vsa druga prizadevanja nas vseh bila
tlakovana s to voljo.