Pastoralno pismo irskih škofov o pokori in spreobrnjenju
IRSKA (sreda, 4. april 2012, RV) – Opozorilo na osrednji pomen pokore in spreobrnjenja
v življenju vsakega kristjana. To je v središču pastoralnega pisma, ki so ga irski
škofje namenili vernikom pred praznikom velike noči. Pismo je naslovljeno s svetopisemskimi
besedami: »Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15). Razmišljanje škofov
je nastalo v luči vabila k notranjemu očiščevanju in duhovni prenovi, ki ga je sveti
oče namenil irskim katoličanom v pismu leta 2010, in ki je izpostavljeno tudi v nedavnem
vatikanskem dokumentu oz. povzetku rezultatov apostolske vizitacije na Irskem.
Pojem
kesanje ne pomeni le »iskati odpuščanja za naše grehe, ampak nakazuje spreobrnjenje
naše drže in naših življenj,« poudarjajo irski škofje. Smisel pokore je s spokorniškimi
dejanji, kot so post, molitev ali dobra dela, priznati, da smo mislili le na lastne
koristi, da bi uveljavili svoj položaj in vpliv, kot da bi bilo to zadnji cilj našega
bivanja. Pri tem smo pozabili, da je vse, kar imamo, dar od Boga. Pokora je pogoj,
da bi lahko sprejeli Kristusovo veselo oznanilo. Le-to nam omogoča razumeti, da edino
»trajno upanje, edino celostno ozdravljenje za vsakogar izmed nas prihaja iz Božje
ljubezni«. Na tem mestu v pismu irski škofje spominjajo na papeževe besede, da
se v sodobni evropski kulturi zdi, da je Bog tiho in mnogi ga ne vključujejo v svoje
življenje.
Bistveni del poti osebnega spreobrnjenja je spoznanje, kdo smo.
In sicer preko prepoznavanja darov, ki smo jih prejeli, in naših pomanjkljivosti.
Ta proces poteka v dveh smereh. Na eni strani je prepoznavanje neskončne Božje dobrote,
na drugi pa prepoznavanje naših grehov. To je tudi pomen zakramenta pokore in sprave:
gre za dejanje hvaležnosti za »tisto ljubezen in milost, ki si jih sami ne bi mogli
nikoli zaslužiti«. Posest, slava ali moč niso cilji, ki bi jih bilo potrebno osvojiti,
ampak so darovi, ki jih lahko le sprejmemo. Iz zavedanja, da je vse dar, nadaljujejo
irski škofje, izhaja tudi to, da smo vsi »ustvarjeni po podobi Boga in povabljeni,
da vstopimo v odnos z Njim«.
Ti dve razsežnosti pokore sta neločljivi.
Spreobrniti se »pomeni iskati občestvo s Kristusom in med nami«. Zato pokora
vključuje tudi dobra dela. Ne moremo biti pripravljeni, da sprejmemo Božji mir, če
smo zanemarili Kristusove sestre in brate. Le kdor je razumel pravi pomen krščanske
pokore, je lahko v polnosti razumel tudi pomen besed papeža Benedikta XVI. žrtvam
spolnih zlorab in njihovim družinam. Irski škofje svoje pastoralno pismo zaključujejo
s spominjanjem, da je naloga Irske ista nalogi vseh kristjanov: »Zoperstaviti se
skušnjavi, da bi osebno udobje, slavo, oblast, zaslepljenost, nepoštenost, ponos ali
katerokoli drugo ambicijo, željo ali užitek postavili na mesto Boga. Gre za zahtevno
pot, ki pa nas vodi k resnici, ki osvobaja.«