MILANO (sreda, 30. maj 2012, RV) – Danes se je v Milanu uradno začelo 7. svetovno
srečanje družin. Vrhunec le-tega bodo zadnji trije dnevi, od petka do nedelje, ki
bodo zaznamovani s prisotnostjo svetega očeta. Osrednja dogodka bosta večerno sobotno
srečanje v parku Bresso, med katerim bodo na programu pričevanja družin z različnih
koncev sveta in tudi papežev nagovor, ter zaključna nedeljska sveta maša. Pred prihodom
svetega očeta v Milano pa tam poteka teološko pastoralni kongres. Na programu so številna
predavanja, okrogle mize, pogovori in delavnice. Vsi dogodki so povezani z geslom
srečanja Družina: delo in praznovanje.
Med današnjo otvoritveno slovesnostjo
je zbrane najprej pozdravil in jim zaželel dobrodošlico milanski nadškof, kardinal
Angelo Scola. Uvodne besede je namenil geslu srečanja, ki spominja na povezanost
»treh osnovnih vidikov vsakdanjega življenja vsake osebe«: družino, delo in
praznovanje. Družina omogoča razumevanje in razvoj dveh med seboj različnih sestavnih
delov človeške osebe. To sta razlike med ženskim in moškim spolom ter razlike med
generacijami. Ker družina te razlike povezuje in neguje v enotnosti, predstavlja »nenadomestljivo
šolo občestva«. Drugi vidik vsakdanjega življenja, ki ga izpostavlja srečanje,
je delo. Gre za okolje, v katerem se človek izrazi in »s svojimi sposobnostmi sodeluje
pri Očetovem stvariteljskem in Jezusovem odrešenjskem delovanju«. Družino in delo
pa povezuje počitek, je še dodal kardinal Scola. Le-ta ohranja ravnovesje in daje
ritem, saj predstavlja »prostor regeneracije ter razvedrila«. Počitek je dopolnjen
predvsem, kadar postane praznovanje, skupen in veselja poln postanek.
Milanski
nadškof je mnenja, da je odločitev svetega očeta za izbrano geslo, ki navaja na premišljevanje
o osnovnih vidikih človeške izkušnje, jasen pokazatelj, da je družina »nenadomestljiv
vir za vsakega posameznika in za celotno družbo«. Teološko pastoralni kongres
je tako priložnost za odkrivanje bistva družine preko raznih kulturnih oblik, v katerih
se izraža. Srečanje v celoti pa je predvsem »dogodek pričevanja«, pričevanja
med samimi družinami in tudi pričevanja vsem drugim bratom.
Takoj za kardinalom
Scolo je zbrane nagovoril tudi predsednik Papeškega sveta za družino, kardinal
Ennio Antonelli. Tudi on je spregovoril o povezavi med družino, delom in praznovanjem.
Dejal je, da gre za tri vrednote, o katerih Sveto pismo govori kot o treh Božjih blagoslovih,
ki so povezani z izvorom človeka. To so trije poglavitni in trajni darovi, ki so bistveni
za posameznika in družbo. »Le človek si ustvari družino, saj je le on zmožen ljubiti
zastonjsko. Le človek dela, saj le on zna premišljevati, snovati in izbirati. Le človek
pozna smisel praznovanja, saj se le on zmore veseliti lepote bivanja in skupnega življenja.«
To so besede kardinala Antonellija, ki je v nadaljevanju pojasnil, da gre za tri okolja
medčloveških odnosov in sporazumevanja, ki skupaj opredeljujejo identiteto osebe in
tudi gradijo njeno srečo.
Antonelli je spomnil še na trenutne težke socialne
razmere. Le-te so na plan priklicale nemir, ki je bil dolgo časa prikrit. Ta pa nas
spodbuja, da bi kljub nevarnostim, ki danes ogrožajo družino, preverili dinamiko in
način življenja, vabi nas, da bi ponovno prepoznali prvenstveno mesto človeške osebe
in solidarnosti, dobrih odnosov in sodelovanja. 7. svetovno srečanje družin želi v
tem kontekstu ponuditi »sporočilo upanja«.
Takoj po današnji otvoritveni
slovesnosti je sledilo prvo predavanje teološko pastoralnega kongresa. Kardinal
Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, je kot prvi med 111
predavatelji iz 27 držav spregovoril na temo Družina: med delom stvarjenja in praznovanjem
zveličanja. Stvarjenje in zveličanje sta dva skrajna pola. Ravasi je njuno povezavo
z izbrano temo srečanja v Milanu poskušal ponazoriti s simbolom doma. »Dom ni le
zgradba iz opek, kamna in cementa, tudi ne le koča ali šotor, v katerih se
prebiva, ampak so to hkrati osebe, ki živijo zraven.« Dom je sestavljen
iz živih oseb, iz celih generacij. Dom je tako lahko tudi svetišče, ki je zemeljsko
prebivališče Boga.
Simbol doma po Ravasijevih besedah pomaga razumeti osnove
družinskih odnosov. Temelje hiše predstavlja zakonski par. Stene domače hiše so živi
kamni, ki jih predstavljajo otroci. Na stenah sta vtisnjena dva epigrafa. Predstavljata
moralne zapovedi družinskih članov. Na eni strani je zapoved zakonske zvestobe, na
drugi pa spoštovanje očeta in matere. Pri tem očetovski in materinski lik predstavljata
celotno mrežo socialnih odnosov. Znotraj domače hiše so tri sobe, je nadaljeval kardinal.
To so bolečina, delo in praznovanje, ki zaznamujejo konkretnost družinskih odnosov,
delovnih naporov in veselja ob praznovanjih. Te sobe družinske hiše, če vključujejo
tudi obisk praznične liturgije, pa imajo v sebi tudi Boga, ki »obriše vsako solzo
z oči«.