Papež preko video sporočila udeležencem evharističnega kongresa v Dublinu: Evharistija
mora voditi v osebno srečanje s Kristusom
DUBLIN (ponedeljek, 18. junij 2012, RV) – V Dublinu na Irskem se je včeraj
sklenil 50. mednarodni evharistični kongres, ki je od 10. junija potekal na temo Evharistija:
občestvo s Kristusom in med nami. Med zaključno sveto mašo je zbrane vernike preko
video sporočila nagovoril tudi papež Benedikt XVI. V nagovoru je izpostavil pomembno
zgodovino Cerkve na Irskem ter tudi spregovoril o zlorabah duhovnikov in posvečenih
oseb, ki so spodkopali verodostojnost Cerkve in njenega nauka. Ob koncu video sporočila
je papež še napovedal naslednji mednarodni evharistični kongres, ki bo leta 2016 potekal
na Filipinih.
Benedikt XVI. je izpostavil pomen evharistije, ki je spomin na
Kristusovo darovanje na križu, na njegovo telo in kri, darovana v novi in večni zavezi
za odpuščanje grehov in spremembno sveta. »Irska je bila skozi stoletja oblikovana
z mašo na najgloblji ravni, z njeno močjo in milostjo, z generacijami menihov, mučencev
in misijonarjev, ki so junaško živeli vero na lastni zemlji in širili onkraj vaših
obal veselo vest o Božji ljubezni in odpuščanju,« so bile papeževe besede. Zbranim
vernikom je dejal, da so dediči Cerkve, ki je bila v svetu velika moč dobrega in je
mnogim drugim dala globoko in trajno ljubezen do Kristusa in njegove svete Matere.
»Vaši predniki v Cerkvi na Irskem« je nadaljeval papež, »so si znali prizadevati
za svetost in stanovitnost v osebnem življenju, za oznanjevanje veselja, ki prihaja
iz evangelija, znali so širiti pomen pripadnosti vesoljni Cerkvi v občestvu s Petrovim
sedežem in posredovati prihodnjim generacijam ljubezen do vere in krščanskih kreposti.«
Katoliška vera je dediščina, ki je zagotovo izpopolnjena in hranjena takrat, ko je
na pravilen način postavljena na oltar Gospodovega mašnega darovanja. Papež je nato
spregovoril o zlorabah mladostikov s strani duhovnikov in posvečenih oseb, ki so pretresle
Cerkev na Irskem: »Zahvalo in veselje nad tako pomembno zgodovino vere in ljubezni
je pred kratkim na grozen način pretreslo razkritje grehov, ki so jih storili duhovniki
in posvečene osebe nad osebami, zaupanimi jim v oskrbo.Namesto da bi
jim pokazali pot h Kristusu, k Bogu, namesto da bi pričevali o njegovi dobroti,
so jih zlorabili in spodkopali verodostojnost sporočila Cerkve.« Krščanstvo storilcev
teh zlorab po papeževih besedah ni bilo več hranjeno z radostnim srečanjem z Jezusom
Kristusom, ampak je postalo le navada. Drugi vatikanski koncil je nameraval preseči
tako obliko krščanstva in ponovno odkriti vero kot osebni in globok odnos z dobroto
Jezusa Kristusa. In evharistični kongres je imel po papeževih besedah podoben cilj.
Sicer
pa je papež glede teme kongresa dejal, da je Cerkev od vsega začetka postavljala pojem
občestva v središče razumevanja same sebe, svojega odnosa s svojim ustanoviteljem
Kristusom in zakramentov, ki jih obhaja, na prvem mestu je to evharistija. Benedikt
XVI. je spomnil, je kongres potekal v času, ko se Cerkev po vsem svetu pripravlja
na praznovanje leta vere, s katerim se bo obeležila 50. obletnica začetka drugega
vatikanskega koncila. Koncil je prenovil rimski obred in spodbudil k polni in aktivni
udeležbi vernikov pri evharističnem darovanju. Danes je jasno, da je rezultat tega
bil zelo velik, a enako jasno je tudi, da je bilo veliko nerazumevanja in nepravilnosti.
Prenova zunanjih oblik, ki so jo želeli koncilski očetje, je bila namenjena temu,
da bi verniki lažje vstopili v notranjost skrivnosti. »Njen dejanski cilj je bil
voditi ljudi v osebno srečanje z Gospodom, ki je navzoč v evharistiji, in tako k živemu
Bogu, in sicer na način, da bi preko tega stika s Kristusovo ljubeznijo, lahko
rasla tudi medsebojna ljubezen med brati in sestrami,« je dejal papež. Nadaljeval
je, da pa je obnova bogoslužnih oblik neredko ostala le na zunanji ravni, aktivna
udeležba pa je bila zamenjana z zunanjim delovanjem. Zato je po papeževem prepričanju
treba storiti še mnogo na poti prave bogoslužne prenove. V spremenjenem svetu, ki
je vedno bolj osredotočen na materialne stvari, se moramo naučiti ponovno prepoznati
skrivnostno navzočnost vstalega Gospoda, ki edini lahko dá globino našemu življenju,
je še poudaril papež.