Benedikt XVI. o učencih svetih Cirila in Metoda, ki danes godujejo
VATIKAN (petek, 27. julij 2012, RV) – Papež Benedikt XVI. je med katehezo o
svetima bratoma pokazal na daljnovidnost njunega delovanja, ki se je izražala v prizadevanjih
njunih učencev, Gorazdu, Klimentu, Naumu, Angelarju, Savi ter drugih.
»Zvest
nalogi, ki sta jo sprejela z bratom, se je Metod naslednje leto, to je l. 870, vrnil
na Moravsko in v Panonijo (današnjo Madžarsko), kjer se je znova srečal z nasilnim
nasprotovanjem frankovskih misijonarjev, ki so ga zaprli v ječo. Ni izgubil poguma.
Ko je bil leta 873 izpuščen na prostost, je dejavno začel organizirati Cerkev in poskrbel
za formacijo skupine učencev. Po zaslugi teh učencev je bilo mogoče premagati krizo,
ki je nastala po Metodovi smrti 6. aprila 885. Preganjali so jih in pozaprli, nekaj
so jih celo prodali kot sužnje in prepeljali v Benetke, kjer jih je odkupil neki carigrajski
uradnik; ta jim je dovolil, da se vrnejo v slovanske dežele na Balkanu. Sprejeli so
jih v Bolgariji, da so lahko nadaljevali misijon, ki ga je začel Metod, in širili
evangelij v »deželo Rus«. Bog je tako v svoji skrivnostni previdnosti uporabil preganjanje,
da bi rešil delo svetih bratov. Njuno delo je dobro dokumentirano s spisi. Pomislimo
samo na Evangeliarij (bogoslužni odlomki Nove zaveze), Psalterij, razna bogoslužna
besedila v staroslovanskem jeziku, ki sta jih pripravila oba brata. Po Cirilovi smrti
dolgujemo Metodu in njegovim učencem med drugim tudi prevod celotnega Svetega pisma,
Nomokanon in Knjigo očetov.«