Papež Frančišek potrdil dekrete za en čudež, en primer mučeništva in deset primerov junaških kreposti

VATIKAN (ponedeljek, 9. december 2013, RV) – Papež Frančišek se je danes srečal s prefektom Kongregacije za zadeve svetnikov, kardinalom Angelom Amatom. Med avdienco je ta vatikanski dikasterij pooblastil, da objavi dekrete za en čudež, en primer mučeništva in deset primerov junaških kreposti.

Čudež je papež priznal Giovannini Franchi, ustanoviteljici kongregacije usmiljenih sester Žalostne Matere Božje. Le-ta je živela med leti 1807 in 1872 v Italiji. Njeni poglavitni načeli sta bili, da pomoč bolnikom ne more biti omejena z gledanjem na uro in pa, da ne obstaja bolezen, ki bi bila po zunanjosti tako zoprna, da bi upravičila odklanjanje utehe tistemu, katerega je prizadela. Ti dve prepričanji Giovannine Franchi sta postali tudi pravilo kongregacije, ki jo je ustanovila v drugi polovici svojega življenja. V prvi polovici je delala v nekem dekliškem zavodu, nato pa se je posvetila delu z bolniki na domu, čemur je nato sledila tudi odločitev za posvečeno življenje. Njene sestre so v prvi vrsti skrbele za tiste, ki so imeli težke bolezni ali so umirali, saj so ti najbolj osamljeni in najbliže srečanju z Bogom. Giovannina Franchi je sestre spodbujala, da so istočasno pogumne in ponižne, potrpežljive in vljudne, ljubiteljice tišine in napora, vedno pripravljene pomagati.

Z dekretom je bilo mučeništvo danes priznano italijanskemu duhovniku Mariu Vergari in Izidorju Ngei Ko Latu, laiku in katehetu. Oba sta bila ubita iz sovraštva do vere leta 1950 v Burmi oziroma v današnjem Mjanmaru. Tja je Mario Vergara prišel kot 24-letni misijonar. Bil je neutrudljiv pri svojem delu, spoštovan kot duhovnik, vzgojitelj, zdravnik, upravitelj in pogosto tudi kot razsodnik. Po obdobju, preživetem v angleškem koncentracijskem taborišču v Indiji, se je k svojemu misijonskemu delu vrnil tako slaboten, da se je bal, da ga ne bo mogel več opravljati. A njegovo apostolsko prizadevanje je nasprotno obrodilo še veliko sadov, med drugim tudi novo župnijo. Po izbruhu državljanske vojne je skupaj s svojim katehetom Izidorjem postal žrtev nasilja upornikov. Ubita sta bila pod pretvezo, da sta vohuna.

Med tistimi, ki jim je papež Frančišek danes potrdil junaške kreposti, pa so: francoski duhovnik Mavricij Marija Matej Garrigou, poznan kot ustanovitelj inštituta Naše Gospe sočutja, ki je živel med leti 1766 in 1852; duhovnik in avguštinski redovnik Vincent Fuhl, rojen v Nemčiji leta 1874, umrl pa v Boliviji leta 1935; bosonogi karmeličan, po rodu z Madžarske, Boldizsár Marton, ki je živel med leti 1887 in 1966; duhovnik in trapist Romano Bottegal, rojen v Italiji leta 1921 in umrl v Libanonu leta 1978; kanadska redovnica Rosalia Cadron-Jetté, ustanoviteljica inštituta sester usmiljenja, ki je živela med leti 1794 in 1864; Maria Rosa Teresa Gay Tibau, ustanoviteljica inštituta sester svetega Jožefa, ki je živela v Španiji od 1813 do 1884; italijanska redovnica Maria Oliva Bonaldo, ki je živela med leti 1893 in 1976 in je za časa življenja ustanovila inštitut hčera Cerkve; redovnica Orsola Mezzini, Italijanka, rojena leta 1853 in umrla leta 1919; še ena italijanska redovnica Orsola Maria Rivata, ki je živela med leti 1897 in 1987; kot zadnjemu pa je papež junaške kreposti potrdil Raffaeleju Corderi Molini, laiku iz Portorika, ki je bil rojen leta 1790 in je umrl leta 1868.

Audio: