Papež Frančišek in leto 2014: September in oktober

VATIKAN (sreda, 31. december 2014, RV) – Papež Frančišek in leto 2014: drugo leto pontifikata, pet mednarodnih apostolskih potovanj, štirje apostolski obiski v Italiji, skoraj dva milijona vernikov na 43 sredinih splošnih avdiencah, jutranje svete maše, izredna sinoda o družini …: September in oktober

September: Foljano in Redipulja, Albanija, srečanje z ostarelimi
Evangelij se oznanja s ponižnostjo: tako so se glasile papeževe besede med homilijo 1. septembra, ko je po poletnem premoru ponovno skupaj z manjšo skupino vernikov obhajal sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Nadalje je v septembru poudaril še: oblast kristjana izhaja iz Svetega Duha, ne iz človeške modrosti ali doktoratov iz teologije; privilegiran prostor srečanja z Jezusom Kristusom so lastni grehi; varujmo se nečimrnosti; proti Satanu, katerega namen je človeka uničiti, se borijo in nas branijo angeli; tudi pritoževanje v trenutkih teme lahko postane molitev, vendar pa se moramo varovati pred »teatralnim« pritoževanjem.

13. septembra je sveti oče obiskal avstro-ogrsko pokopališče v Foljanu in vojaško kostnico v Redipulji. Obisk je zaznamoval stoletnico začetka prve svetovne vojne. Med papeževimi besedami so bile sledeče: »Kajnova senca nas pokriva danes tu, na tem pokopališču. Tu jo vidimo. Vidimo jo v zgodovini od 1914 do danes. Tudi dandanes jo vidimo. S srcem sina, brata, očeta, prosim vse vas in za vse nas, spreobrnjenje srca, da od 'Kaj mi mar?' preidemo v jok za vse padle 'nepotrebne morije', za vse žrtve nespameti vojne vseh časov.«

14. septembra je papež v baziliki sv. Petra dvajsetim parom podelil zakrament svetega zakona. Pri tem jih je spodbudil: »Gladke poti, brez sporov, ni! To ne bi bilo človeško. Naporna pot je, včasih težka, včasih konfliktna, toda to je življenje! Normalno je, da se zakonca prepirata. Vendar vam dajem nasvet: nikoli ne zaključita dneva, ne da bi se pobotala. Nikoli.«

Prvo mednarodno apostolsko potovanje papeža Frančiška, katerega cilj je bil na evropski celini, je bilo namenjeno Albaniji. Glavno mesto Tirana je obiskal 21. septembra. Tekom dneva je med drugim daroval sveto mašo, se srečal s predstavniki verskih skupnosti, posvečenimi osebami in člani laičnih gibanj. »Cerkev, ki živiš v tej deželi Albaniji, hvala za tvoj zgled zvestobe!« Tako je papež dejal med sveto mašo: »Ne pozabite na gnezdo, na svojo daljno zgodovino, tudi na preizkušnje; ne pozabite na rane, a ne maščujte se. Pojdite naprej in delajte z upanjem za veliko prihodnost. Mnogi sinovi in hčere Albanije so trpeli, tudi vse do darovanja življenja. Njihovo pričevanje naj podpira vaše korake danes in jutri po poti ljubezni, po poti svobode, po poti pravičnosti in predvsem po poti miru.«

Septembra je Sveti sedež izdal papeževo Poslanico za svetovni dan migrantov in beguncev, in sicer na temo Cerkev brez meja: mati vseh.

Med splošno avdienco 24. septembra je papež Frančišek spomnil na afriške države, ki trpijo zaradi epidemije ebole. »Blizu sem mnogim osebam, ki jih je prizadela ta strašna bolezen,« je dejal in vse povabil k molitvi zanje.

27. septembra se je papež Frančišek srečal z ostarelimi in z dedki ter babicami. Dogodek je potekal pod geslom: Blagoslov dolgega življenja. Prvega dela programa se je udeležil tudi zaslužni papež Benedikt XVI. »Mi kristjani smo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje poklicani potrpežljivo ustvarjati drugačno, bolj sprejemajočo, človeško, bolj vključujočo družbo, ki ne bo imela razloga za izločitev tistih, ki so slabotni na telesu ali umu, ampak ki bo uskladila svoj 'korak' ravno glede na takšne osebe (…) Narod, ki ne skrbi za stare starše in ne ravna lepo z njimi, je narod, ki nima prihodnosti. Zakaj nima prihodnosti? Zato, ker izgublja spomin in si tako ruje lastne korenine. Toda pozor: vi ste odgovorni, da ohranjate v vas te korenine žive z molitvijo, branjem evangelija, z deli usmiljenja.«

Oktober: sinoda o družini, beatifikacija Pavla VI.
Dogodek, ki je najbolj zaznamoval življenje vesoljne Cerkve v mesecu oktobru je bilo tretje izredno generalno zasedanje škofovske sinode. Potekalo je od 5. do 19. oktobra, in sicer na temo: Pastoralni izzivi družine v kontekstu evangelizacije. Na začetku, med slovesno sveto mašo, je papež Frančišek dejal: »Tudi mi smo med škofovsko sinodo poklicani delati v Gospodovem vinogradu. Sinodalna zasedanja niso zaradi razprav o lepih in izvirnih idejah, ali da bi se pokazalo, kdo je bolj pameten, temveč so zato, da bi bolje obdelovali in varovali Gospodov vinograd ter sodelovali pri njegovih sanjah, pri njegovem načrtu ljubezni do njegovega ljudstva. V našem primeru nas Gospod prosi, naj poskrbimo za družino, ki je že od vsega začetka sestavni del njegovega načrta ljubezni za človeštvo.«

Med pozdravom sinodalnih očetov tik pred začetkom dela, pa je papež Frančišek spomnil na splošni osnovni pogoj, ki je »govoriti jasno«. Nihče naj ne govori, da se nekaj ne sme reči, in naj ne skrbi, kaj si bodo mislili o njem. Vse je potrebno reči v svobodi in v resnici, kar je papež opredelil z grško besedo parresia. »Istočasno pa je potrebno s ponižnostjo poslušati in z odprtim srcem sprejeti tisto, kar rečejo bratje. S tema dvema držama se uveljavlja sinodalnost.«

Dan pred začetkom sinode, 4. oktobra zvečer, je na Trgu sv. Petra potekalo molitveno bdenje, posvečeno prav družini, ki je ključnega pomena za družbo in prav tako za cerkveno skupnost.

Ob sklepu prvega tedna sinode je bilo izdano pismo družinam, ki trpijo zaradi političnih konfliktov. V besedilu so udeleženci sinode, zbrani ob svetem očetu, posebej izpostavili »iraške in sirske družine, ki so zaradi krščanske vere ali pripadnosti drugim etničnim in verskim skupnostim prisiljene zapustiti vse in bežati«. Tik pred koncem pa so sinodalni očetje poleg sinodalnega poročila (Relatio Synodi) odobrili sporočilo, namenjeno »vsem družinam različnih celin, predvsem pa tistim, ki sledijo Kristusu, ki je pot, resnica in življenje«. Zapisali so: »Izražamo svoje občudovanje in hvaležnost za vsakodnevno pričevanje, ki ga dajete nam in svetu s svojo zvestobo, s svojo vero, upanjem in ljubeznijo.«

19. oktobra med sveto mašo ob zaključku sinode je sveti oče za blaženega razglasil Pavla VI. To je papež, ki je med drugim ustanovil škofovsko sinodo. »O tem velikem papežu, o tem pogumnem kristjanu, o tem neutrudljivem apostolu, pred Bogom danes ne moremo, da ne izrečemo tako preprosto, tako iskreno in pomembno besedo: hvala!«

Med jutranjimi homilijami je papež oktobra spomnil: angel varuh je sopotnik, ki nam ga je Bog dal, da hodi poleg nas po poti našega življenja; kadar molimo, ne smemo pozabiti na svojo zgodovino; največji dar, ki nam ga Bog lahko da, je Sveti Duh; izpraševanje vesti je dobra vaja, ki nam pomaga zadržati zlo zunaj naših src; odpreti se za Božja presenečenja; moje ime je bilo v Gospodovem srcu pred stvarjenjem sveta; vsak kristjan je poklican delati za edinost Cerkve.

»Lačen sem bil in ste mi dali jesti: te Gospodove besede nas danes spodbujajo, pravijo nam, naj ne odvrnemo pogleda in naj ne gledamo z ravnodušnostjo, kadar vidimo našega bližnjega, ki trpi zaradi lakote.« Tako so se glasile besede papeža Frančiška v video sporočilu, namenjenem kampanji Caritas Internationalis, katere geslo je bilo Hrana za vse.

20. oktobra je v Vatikanu potekal konzistorij, med katerim se je med drugim govorilo o razmerah na Bližnjem vzhodu. Poleg kardinalov so bili povabljeni tudi patriarhi vzhodnih Cerkva. »Povezuje nas želja po miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu ter pripravljenost podpreti rešitev konfliktov preko dialoga, sprave in politične zavzetosti.«